Slovenija in Brazilija sta na četrtem zasedanju mešane komisije za gospodarsko sodelovanje v Ljubljani podpisali memorandum o digitalni preobrazbi in umetni inteligenci. Dokument odpira pot za skupne raziskovalne projekte na področju, ki bo v prihodnjem desetletju preoblikovalo obe gospodarstvi.
Delegacijama sta sopredsedovala veleposlanik Peter Japelj, generalni direktor direktorata za gospodarsko, kulturno in znanstveno diplomacijo, in brazilski veleposlanik Laudemar Aguiar, sekretar za spodbujanje trgovine, znanosti, tehnologije, inovacij in kulture. V imenu Slovenije je memorandum podpisala ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer.
Brazilija ostaja najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica v Latinski Ameriki. Blagovna menjava je lani dosegla 298 milijonov evrov, kar Brazilijo uvršča na 34. mesto med slovenskimi trgovinskimi partnericami. Leto prej je skupni obseg znašal 253 milijonov evrov.
Trgovinska bilanca je izrazito v prid Braziliji. Slovenija je leta 2023 v to južnoameriško državo izvozila za 67 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 186 milijonov evrov. Primanjkljaj v višini 119 milijonov evrov odraža strukturno asimetrijo: Brazilija je velesila pri surovinah in kmetijskih proizvodih, Slovenija pa majhno industrijsko gospodarstvo z ozko izvozno bazo.
Slovenski izvoz v Brazilijo temelji na industrijskih izdelkih z višjo dodano vrednostjo. Največji delež, približno 40 odstotkov, predstavljajo električni stroji in oprema, vključno z aparati za snemanje in reprodukcijo slike ter zvoka. Sledijo farmacevtski proizvodi s približno 14 odstotki, kjer imata Krka in Lek že vzpostavljeno prisotnost na latinskoameriških trgih. Podoben delež dosegajo stroji in mehanske naprave, medtem ko železo in jeklo prispevata okoli devet odstotkov. Leta 2024 je Slovenija v Brazilijo izvozila tudi za 2,7 milijona evrov izdelkov iz papirne mase in kartona.
V nasprotni smeri potujejo surovine. Brazilija je druga največja izvoznica železove rude na svetu in največja globalna proizvajalka kave, sladkornega trsa ter pomaranč. Slovenija iz nje uvaža predvsem železovo rudo za jeklarsko industrijo, sojo za krmo in predelavo, kavo za praženje ter sladkor. Skoraj polovico brazilskega izvoza predstavljajo kmetijski proizvodi, čeprav kmetijstvo prispeva le osem odstotkov BDP.
| SLOVENIJA–BRAZILIJA | blagovna menjava | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | 2023 | 2024 |
| Skupna menjava | 253 mio € | 298 mio € |
| Slovenski izvoz | 67 mio € | — |
| Slovenski uvoz | 186 mio € | — |
| Trgovinski primanjkljaj | –119 mio € | — |
| Brazilija med slov. partnerji | 35. mesto | 34. mesto |
| Medletna rast menjave | — | +18 % |
| Vir: SURS, Izv○zno okno (SPIRIT Slovenija) | dec. 2025 | ||
Strukturni primanjkljaj je posledica dejstva, da Slovenija potrebuje surovine, ki jih sama ne proizvaja, medtem ko je brazilski trg za slovenske industrijske izdelke izjemno konkurenčen in zaščiten. Brazilija ima med velikimi gospodarstvi enega najnižjih deležev uvoza v BDP, manj kot deset odstotkov. Za tuja podjetja to pomeni dolgotrajen in drag postopek vstopa, ki zahteva lokalne partnerje ter prilagoditev proizvodov brazilskim standardom.
Kljub temu 214 milijonov prebivalcev in rastoči srednji razred predstavljajo privlačno priložnost. Brazilija je osma največja proizvajalka avtomobilov na svetu, njen farmacevtski trg naj bi do leta 2028 dosegel 36,5 milijarde evrov, fintech sektor pa doživlja eksplozivno rast.
Memorandum o umetni inteligenci odpira novo poglavje v odnosih med državama, ki sta doslej trgovali predvsem s tradicionalnimi industrijskimi izdelki in surovinami. Na zasedanju so kot prednostna področja izpostavili digitalizacijo, vesoljske tehnologije in trajnostna goriva. Julija 2024 sta državi že podpisali sporazum o zračnem prometu in memorandum o turizmu. Mešana komisija se bo naslednjič sestala v Braziliji.
