V Sloveniji se je aprila število delovno aktivnih oseb povečalo za 0,1 odstotka, na približno 941.700, pri čemer je največji mesečni porast zabeležen v gostinstvu (+0,9 %). Rast je bila prisotna tako med zaposlenimi kot samozaposlenimi, pri čemer je število zaposlenih naraslo za 0,1 %, samozaposlenih pa za 0,3 %. Na mesečni ravni je bilo več delovno aktivnih tako med moškimi kot ženskami, vsakokrat za približno 0,1 %.
V primerjavi z lanskim aprilom je bilo delovno aktivnih 0,4 odstotka manj, predvsem zaradi upada zaposlenih (-0,7 %), medtem ko se je število samozaposlenih povečalo za 1,9 %. Največjo medletno rast delovno aktivnih beležijo v zdravstvu in socialnem varstvu (+3,3 %), največji upad pa v predelovalnih dejavnostih (-2,0 %).
Rekordna stopnja delovne aktivnosti
Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev med 15. in 64. letom starosti je lani dosegla 70,0 %, kar je najvišja vrednost doslej in za 0,7 odstotne točke več kot leto prej. Pri moških se je zvišala na 74,0 %, pri ženskah pa na 65,6 %. Rast je bila prisotna v vseh statističnih regijah, najizrazitejša v podravski regiji (+1,8 odstotne točke).
Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti so zabeležili v primorsko-notranjski regiji (74,6 %), najnižjo pa v pomurski (63,0 %). Med občinami je največji porast zabeležila občina Odranci, kjer je stopnja delovne aktivnosti dosegla kar 91,4 %, medtem ko je največji upad zabeležila Ivančna Gorica.
Dolgoročni trendi in izzivi trga dela
V zadnjih letih Slovenija beleži rast zaposlenosti, ki je v letu 2024 dosegla najvišjo raven v zadnjem desetletju. Po podatkih Statističnega urada je bilo lani delovno aktivnih skoraj milijon ljudi, kar je za 0,9 % več kot leta 2023. Rast zaposlenosti je bila zlasti izrazita med zaposlenimi, medtem ko se je število samozaposlenih rahlo zmanjšalo.
Stopnja delovne aktivnosti med vsemi delovno sposobnimi prebivalci (15 let in več) je znašala 56,6 %, kar je za 0,4 odstotne točke več kot v tretjem četrtletju 2024. Posebno rast beležijo starejši delavci, stari med 55 in 64 let, kjer se je stopnja delovne aktivnosti zvišala za 2,1 odstotne točke.
Kljub pozitivnim trendom ostaja na trgu dela prisotno pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov, kar omejuje nadaljnjo rast zaposlenosti. Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) naj bi se rast delovne aktivnosti v prihodnjih letih nekoliko umirila, brezposelnost pa naj bi se še naprej zniževala.
Slovenski trg dela tako kaže znake okrevanja in rasti, ki pa jih je treba podpreti z ustreznimi ukrepi za izboljšanje usklajevanja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili ter spodbujanjem zaposlovanja tudi med starejšimi in ranljivejšimi skupinami.
