Leto 2025 se je po ugotovitvah podnebnih znanstvenikov zapisalo kot tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev. S tem se nadaljuje niz izjemno vročih let, ki po ocenah strokovnjakov nimajo primerjave v dosedanjih opazovanjih podnebja. Raziskovalci evropskega programa Copernicus in ameriške neprofitne organizacije Berkeley Earth ob tem opozarjajo, da se trend segrevanja nadaljuje in da kratkoročno ni pričakovati obrata.
Podatki kažejo, da je bilo zadnjih 11 let najtoplejših v zgodovini meritev. Na vrhu lestvice ostaja leto 2024, sledi mu leto 2023, leto 2025 pa je zdaj na tretjem mestu. Gre za jasen signal, da se globalno segrevanje ne le nadaljuje, temveč se tudi pospešuje. V Sloveniji pa je bilo četrto najtoplejše v zadnjih 75 letih, so poudarili na Agenciji RS za okolje. Po temperaturah je v Sloveniji izstopal predvsem mesec junij, ki je bil rekordno topel, suh in osončen.
Kot je na predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2025 v prostorih Agencije RS za okolje (Arso) v Ljubljani povedal klimatolog Gregor Vertačnik, je bilo lansko leto glede na niz podatkov različnih ustanov globalno drugo ali tretje najtoplejše od leta 1850.
“Povprečna globalna temperatura pri tleh je bila približno 15 stopinj Celzija, kar je dobro desetinko stopinje Celzije manj od rekorda leta 2024 in približno 0,6 stopinje več od obdobja 1991-2020,” je pojasnil. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem oz. drugo polovico 19. stoletja pa je bilo lansko leto toplejše za skoraj stopinjo in pol.
Da je bilo leto 2025 v Sloveniji četrto najtoplejše leto v zgodovini meritev in petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto, medtem ko po padavinah in sončnem vremenu ni posebej izstopalo, pa je poudarila klimatologinja na Arso Katja Kozjek Mihelec.
Presežen prag 1,5 stopinje Celzija
Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je povprečna globalna temperatura zraka v zadnjih treh letih prvič v zgodovini za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven. Ta meja je v središču pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015, s katerim so se države zavezale, da bodo segrevanje poskušale omejiti prav na to raven.
Po izračunih Copernicusa so bile temperature leta 2025 v povprečju za 1,47 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju. To je le malenkost manj kot leta 2023, medtem ko je leto 2024 z 1,6 stopinje Celzija preseglo vse dosedanje rekorde.
V ločenem poročilu Berkeley Earth opozarja, da je bil skok segrevanja med letoma 2023 in 2025 izjemen. Po njihovih besedah gre za jasen pokazatelj pospeševanja segrevanja Zemlje, ne zgolj za statistično nihanje.
Po vsem svetu vročina brez primere
Podatki kažejo, da je približno 770 milijonov ljudi leta 2025 živelo na območjih, kjer so zabeležili rekordno tople letne razmere. Hkrati raziskovalci niso zaznali nobenega območja na svetu, kjer bi bilo leto 2025 rekordno hladno.
Posebej izstopata obe polarni regiji. Antarktika je doživela najtoplejše leto od začetka meritev, Arktika pa drugo najtoplejše. Takšni podatki so še posebej zaskrbljujoči, saj segrevanje polarnih območij vpliva na taljenje ledu, dvig morske gladine in spremembe globalnih vremenskih vzorcev.
Analiza francoske tiskovne agencije AFP, ki temelji na podatkih Copernicusa, je pokazala, da so osrednja Azija, regija Sahel in severna Evropa leta 2025 zabeležile najtoplejše leto v zgodovini meritev. To potrjuje, da segrevanje ni omejeno na posamezne regije, temveč ima globalen značaj.
Opozorila znanstvenikov in ZN
Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da je prag 1,5 stopinje Celzija ključnega pomena za omejevanje najhujših posledic podnebnih sprememb. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je oktobra lani ocenil, da je dolgoročno preseganje tega praga sicer vse bolj neizogibno, vendar bi svet še vedno lahko omejil trajanje tega obdobja, če bi hitro in odločno zmanjšal izpuste toplogrednih plinov.
Copernicus ob tem opozarja, da bi lahko prag 1,5 stopinje Celzija dolgoročno dosegli že do konca tega desetletja, kar je več kot desetletje prej, kot so znanstveniki predvidevali ob sklenitvi pariškega sporazuma. Takšen razvoj dogodkov bi imel daljnosežne posledice za ekosisteme, kmetijstvo, vodne vire in človeško zdravje.
Brez pričakovanega obrata v letu 2026
Tudi obeti za prihodnost niso spodbudni. Copernicus in Berkeley Earth ocenjujeta, da se bo trend segrevanja nadaljeval tudi v letu 2026. Po napovedih Berkeley Earth bo leto 2026 najverjetneje četrto najtoplejše leto od začetka meritev leta 1850.
To pomeni, da kljub občasnim političnim zavezam in razpravam o zmanjševanju izpustov dejanski učinki za zdaj še ne zadoščajo za stabilizacijo podnebja. Znanstveniki zato poudarjajo, da so potrebni hitrejši in bolj ambiciozni ukrepi, če želi svet vsaj omejiti nadaljnje pospeševanje segrevanja.
Preberite več:
Podnebni podatki za leto 2025 niso zgolj statistika, temveč jasno opozorilo. Niz najtoplejših let se nadaljuje, meje, postavljene s pariškim sporazumom, pa se nevarno približujejo ali so že presežene. Po mnenju znanstvenikov časa za odlašanje ni več.
