Le 1,52 odstotka delnic Vzajemne v rokah fizičnih delničarjev ob vstopu na borzo

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je 4. marca začela kotirati na Ljubljanski borzi. Uvrščenih je 73.501.750 delnic z oznako VZZR. V rokah fizičnih delničarjev je ob kotaciji ležalo le 1.112.032 delnic, kar je 1,52 odstotka vseh uvrščenih vrednostnih papirjev. Preostalih 98,48 odstotka delnic čaka na prevzem, ali bo marca 2028 prešlo v last Kapitalske družbe (KAD).

Podatke je na dan prvega trgovanja za Bloomberg Adria posredoval predstavnik Vzajemne Andrej Šercer. Skupaj z deležem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je prevzel vseh svojih 11.193.272 delnic in ima 15,23-odstotni delež, je bilo ob kotaciji prevzetih skupno 12.305.304 delnic oziroma 16,75 odstotka vseh izdanih. Toda brez ZZZS je delnice prevzelo le 7.921 fizičnih oseb. Neodvisno od Bloomberg Adria to potrjuje tudi Delo, ki je na dan kotacije poročalo, da je delnice prevzelo “le okoli sedem tisoč vlagateljev” s skupaj “približno 1,5 odstotka lastništva”.

Vzajemna je ob preoblikovanju v delniško družbo dobila 444.753 delničarjev. Po številu lastnikov je to največja delniška družba v Sloveniji; Krka jih ima za primerjavo okoli 47 tisoč. Toda večina teh lastnikov svojih delnic nikoli ni prevzela. Prevzem namreč ni avtomatičen, temveč ga mora vsak upravičenec urediti sam pri ponudniku borznega posredništva ali prek individualnega naložbenega računa (INR), ki je začel delovati 5. marca 2026.

Razlogov za pasivnost je več. Državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah je v podcastu Money-How opozorila, da je povprečni znesek dodeljenih delnic okoli 150 do 160 evrov. Za tak znesek odpiranje posebnega računa ekonomsko ni smiselno. Profesor Igor Lončarski z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pa v analizi za Money-How navaja strukturni vzrok: “Starostna struktura zavarovancev Vzajemne, ki so postali lastniki, je takšna, da gre v velikem številu za starejše ljudi, ki nimajo trgovalnega računa.” Po njegovi oceni bodo te delnice po vsej verjetnosti marca 2028 prešle na KAD.

Del upravičencev je verjetno zavestno čakal na INR. Ta je edini instrument, na katerega je mogoče delnice Vzajemne prenesti neposredno iz skrbniškega računa pri KDD – a le, če jih vlagatelj pred tem še ni prestavil na klasični trgovalni račun. Tisti, ki so delnice že prevzeli na navadni račun, prenosa na INR ne morejo več izvesti.

Rok za prevzem je 4. marca 2028. Po tem datumu gredo neprevzete delnice na KAD, ki je institucija v državni lasti. Lastniška struktura Vzajemne bo tako v naslednjih dveh letih odvisna od tega, koliko od več kot 430.000 pasivnih delničarjev bo sploh reagiralo.

Vzporedno poteka spor o vinkulaciji. Uprava zavarovalnice je za skupščino 11. marca predlagala spremembo statuta, ki bi za vsak prehod lastniškega praga pri petih odstotkih in pri vsakih nadaljnjih petih odstotkih zahtevala soglasje uprave in nadzornega sveta. Igor Štemberger, lastnik borznoposredniške hiše Ilirika, je delničarje javno pozval, naj spremembo zavrnejo: “Omejitve proste prenosljivosti delnic negativno vplivajo na vrednost delnic, delnice naredijo neprivlačne za institucionalne investitorje in otežijo večje spremembe lastništva.” Če bo sprememba sprejeta, Štemberger cene delnic Vzajemne do konca 2026 ne vidi višje od 0,6 evra. Za spremembo statuta je potrebna 75-odstotna večina prisotnih glasov.

Vzajemna zagovarja, da gre le za natančnejšo opredelitev mehanizma, ki je v statutu že zapisan, ne za novo omejitev.

Na prvi dan kotacije je delnica VZZR v jutranjih urah poskočila na 20 evrov – borza je trgovanje večkrat prekinila – in dan zaključila pri osmih evrih. Glede na nominalno vrednost en evro, je to 700-odstotni skok v enem dnevu. Toda s tržno kapitalizacijo 169 milijonov evrov ostaja Vzajemna, kot piše Delo, med manjšimi borznimi družbami, čeprav je po številu delničarjev daleč največja. Točko preloma v poslovanju zavarovalnica pričakuje v letu 2028, dividendna politika pa za zdaj ni določena.