Do 11. januarja je vlogo za delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas oddalo 34 delodajalcev za skupaj 1.538 zaposlenih. Podatek sam po sebi ne pove veliko, a v kontekstu razmer v industriji in gospodarstvu odpira vprašanje, ali podjetja ukrep še opazujejo ali pa z njim preprosto ne računajo.
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje imen podjetij, ki so zaprosila za subvencijo, ne razkrivajo. Gre pa za ukrep, ki je bil vzpostavljen prav z namenom, da bi podjetjem v začasnih težavah omogočil ohranitev zaposlenih in preprečil hitre odločitve o odpuščanjih.
Shema skrajšanega delovnega časa podjetjem omogoča, da zaposlenim začasno skrajšajo obseg dela, del izpada plače pa delno pokrije država. Ukrep je namenjen podjetjem, ki se soočajo z zmanjšanjem naročil, motnjami v dobavnih verigah ali drugimi poslovnimi težavami, a ocenjujejo, da so te prehodne.
Gre za instrument, ki je v Sloveniji najbolj množično zaživel v času pandemije covida-19, ko so ga uporabljale stotine podjetij iz različnih panog. Tokratna slika je precej drugačna.
Številke so nizke, a ne nujno presenetljive
Če 34 podjetij primerjamo s preteklimi kriznimi obdobji, je odziv za zdaj skromen. A to še ne pomeni, da ukrep ni potreben ali da ne bo uporabljen v večjem obsegu.
Del razlage je gotovo v tem, da je leto 2026 šele na začetku. Podjetja pogosto najprej posežejo po notranjih prilagoditvah, kot je zmanjševanje nadur, prerazporejanje dela, zadrževanje investicij in šele nato po sistemskih ukrepih, ki vključujejo državo.
Poleg tega uporaba subvencioniranega skrajšanega delovnega časa za podjetje ni nevtralna odločitev. Pomeni javno priznanje, da so razmere slabše, hkrati pa zahteva administrativni postopek in dolgoročno načrtovanje, saj mora delodajalec utemeljiti, da gre za začasne težave.
Previdnost, ne panika
Zadržan začetek lahko pomeni tudi, da del gospodarstva še čaka na razplet ključnih negotovosti. To so gibanje naročil v industriji, razmere na nemškem trgu, stroški energije in predvsem vprašanje stroškov dela v luči razprav o minimalni plači.
V zadnjih tednih smo hkrati priča tudi drugim oblikam prilagajanja. zapiranju posameznih proizvodnih lokacij, selitvam proizvodnje, opozorilnim stavkam in investicijam v avtomatizacijo. Skrajšani delovni čas je tako le ena od možnosti v širšem naboru odzivov podjetij na pritisk konkurenčnosti.
Ključno bo, ali se bo število vlog povečalo v prvem četrtletju. Če se bo gospodarska aktivnost v industriji še ohlajala, bo pritisk na podjetja večji, ukrep pa lahko postane pomemben most med upadom naročil in morebitnim okrevanjem.
Preberite več:
Če pa bo zanimanje ostalo omejeno, bo to pomenilo eno, da podjetja razmere še obvladujejo brez posega države ali pa se za prilagoditve odločajo drugače, tudi z bolj radikalnimi ukrepi. Za zdaj je torej jasno, da je skrajšani delovni čas na voljo, a ga gospodarstvo uporablja zelo previdno. Ali gre za znak odpornosti ali zgolj za zatišje pred zahtevnejšimi odločitvami, bo pokazal čas.
3 Odgovora
Čakajo
34 podjetij, 1538 ljudi. To je povprečno 45 zaposlenih na podjetje. Torej gre za manjša in srednja podjetja, ne za velike. Veliki očitno še računajo drugače.
Jaz delam v kadrovski službi v proizvodnem podjetju. Resnica je, da se večina raje izogne tej subvenciji, ker pomeni de facto priznanje, da si v težavah. Raje tiho zmanjšujejo nadure, dajejo kolektivni dopust, zaustavijo zaposlovanje. Šele ko zmanjka manevrskega prostora, se seže po državi.