Le še 24 odstotkov velikih podjetij zaprosi za bančni kredit

Leta 2023 je za bančno posojilo zaprosilo 48 odstotkov velikih podjetij. Leta 2024 jih je bilo 43. V letu 2025 le še 24. Pri kratkoročnih posojilih z ročnostjo do enega leta je bil padec še ostrejši – 45 odstotkov, nato 32, nato 17. V treh letih se je povpraševanje velikih podjetij po kratkoročnem bančnem financiranju zmanjšalo za skoraj dve tretjini, kaže najnovejša letna raziskava Banke Slovenije o dostopnosti finančnih virov, objavljena marca 2026. Mala in srednja podjetja so medtem ohranila približno enako raven – 36, 34 in 35 odstotkov v treh zaporednih letih.

Finančni razkorak pri velikih podjetjih, razlika med njihovimi potrebami po financiranju in dejanskim dostopom do njega, je v letu 2025 prvič postal negativen. Velika podjetja imajo na voljo več denarja, kot ga potrebujejo. Pa ga ne usmerjajo v investicije. Delež zunanjih sredstev, ki so jih velika podjetja namenila investicijam, se je zmanjšal za šest odstotnih točk in padel na 28 odstotkov. Tekoče poslovanje je po dvigu za deset odstotnih točk doseglo 32 odstotkov in postalo največji posamični namen porabe sredstev. Mala in srednja podjetja razmerja niso spremenila.

Pogoji bančnega financiranja so se v letu 2025 zaostrili po več merilih. Neto pripravljenost bank za odobritev posojil se je zmanjšala za 16 odstotnih točk pri vseh podjetjih, pri velikih za 33. Ostali stroški financiranja so porasli za 20 odstotnih točk, zahteve po zavarovanju za deset. Obresti so se pri velikih podjetjih sicer znižale za 28 odstotnih točk, a pri MSP-jih je delež tistih, ki poročajo o višjih obrestih, še vedno za sedem odstotnih točk presegel delež tistih, ki poročajo o nižjih.

Pri malih in srednjih podjetjih je slika obratna. Finančni razkorak se jim širi, dostop do financiranja se jim je poslabšal pri skoraj vseh oblikah, potrebe pa so ostale nespremenjene ali narasle. Raziskava izrecno navaja, da je bila lanska izboljšava dostopnosti financiranja pretežno zasluga boljših pogojev za velika podjetja, ne za gospodarstvo kot celoto. Slovenija ima dovolj kapitala, a ta se kopiči pri tistih, ki ga ne nameravajo investirati, medtem ko tisti, ki bi ga potrebovali, do njega težje dostopajo.

Delež notranjega financiranja načrtovanih investicij je pri velikih podjetjih narasel za pet odstotnih točk in dosegel 46 odstotkov. Med tistimi, ki niso zaprosila za nikakršno zunanje financiranje, jih 77 odstotkov kot razlog navaja dovolj lastnih sredstev. Leta 2023 je bilo takih 70 odstotkov. Velika podjetja se torej sistematično umikajo od zunanjega financiranja, ne, ker ne bi bila uspešna pri pridobivanju posojil, temveč ker jih preprosto ne potrebujejo. A namesto da bi ta presežek usmerjala v naložbe, ga porabljajo za vsakodnevno poslovanje.

Na anketo Banke Slovenije je odgovorilo 1.140 podjetij izmed 3.222 vabljenih.