Lesena gradnja je priložnost za industrijo: Slovenija z izbranimi projekti na mednarodni natečaj

Slovenija je za letošnji mednarodni natečaj WoodPoP DARA Award 2026 izbrala tri projekte lesene gradnje, ki bodo državo predstavljali v evropski konkurenci. Ne gre le za arhitekturo, ampak precej širšo zgodbo o tem, kako se les postopno vrača v središče gradbene in industrijske politike.

Za izborom stoji Ministrstvo za gospodarstvo, ki že nekaj let sistematično potiska les kot strateško surovino. Razlog ni samo trajnost, ampak tudi ekonomičnost. Lesna veriga ima v Sloveniji še vedno precej neizkoriščen potencial, predvsem v segmentu izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Izbrani projekti so zanimivi prav zato, ker pokažejo tri različne smeri razvoja. Ne gre več samo za klasične lesene hiše, ampak za nove konstrukcijske pristope, modularnost in ponovno uporabo materialov.

Projekt nadomestnega prostora za SNG Drama Ljubljana je dober primer tega, kam gre industrija. Objekt je zasnovan tako, da ga je mogoče v celoti razstaviti in ponovno uporabiti. To ni več arhitekturna zanimivost, ampak model, ki ima neposredne posledice za gradbeni trg, stroške in dobavne verige.

Na drugi strani je Hiša nad mestom, ki kaže, kako daleč je prišla tehnologija obdelave lesa. Uporaba križno mozničenih lesenih plošč brez lepil ni samo ekološka odločitev, ampak tudi tehnološka. Takšne rešitve pomenijo večjo dodano vrednost in manjšo odvisnost od klasičnih materialov.

Tretji projekt, drevesna hiša v Mestnem gozdu Celje, pa odpira še eno dimenzijo. Les kot material, ki omogoča gradnjo v občutljivih naravnih okoljih, kjer beton in jeklo pogosto nista več sprejemljiva.

Zakaj to sploh zanima gospodarstvo?

Takšni natečaji niso samo promocija. Gre za platforme, kjer se srečujejo investitorji, arhitekti in industrija. Projekti, ki tam dobijo pozornost, pogosto postanejo referenca za prihodnje posle.

Slovenija ima pri tem realno priložnost. Lesa ima dovolj, znanja tudi, problem pa je, da velik del vrednosti še vedno izgubi v začetnih fazah verige. Namesto končnih izdelkov pogosto izvažamo polizdelke ali surovino.

Če želi država iz tega narediti resno industrijsko zgodbo, mora takšne projekte povezati s podjetji, ki lahko tehnologijo spravijo na trg. Brez tega ostane vse skupaj na ravni lepih primerov.

Izbor treh projektov za Prago je v resnici pokazatelj, kam se sektor premika. Lesena gradnja ni več niša, ampak postaja del širšega premika v gradbeništvu, kjer se iščejo hitrejše, lažje in bolj trajnostne rešitve. Kdor bo znal združiti znanje, proizvodnjo in razvoj, ima tukaj prostor za rast in to ne samo doma, ampak predvsem na tujih trgih, kjer se povpraševanje po takšnih rešitvah hitro povečuje.