Lestvica najbogatejših v nekdanji Jugoslaviji: Srbija vodi po številu, Hrvaška po vrednosti

evro, denar
Foto: Pixabay/oblikovanje

Lestvice najbogatejših so vsako leto podobne. Najnovejša lestvica 100 najbogatejših ljudi v regiji nekdanje Jugoslavije, ki jo vsako leto objavi srbski tednik Nedeljnik v sodelovanju z regionalnimi mediji, tudi letos potrjuje znano dejstvo, da se finančna moč vse bolj koncentrira, Srbija in Hrvaška pa ostajata osrednji osi regionalnega kapitala.

Na vrhu lestvice ostaja lastnik Delta Holdinga Miroslav Mišković. Njegovo premoženje ocenjujejo na približno tri milijarde evrov, s čimer velja za najbogatejšega podjetnika na območju nekdanje Jugoslavije. Miškovićev položaj na vrhu ni presenečenje. Gre za enega redkih poslovnežev v regiji, ki je že v devetdesetih letih postavil temelje velikega konglomerata in ga v naslednjih desetletjih kljub političnim pretresom, sodnim postopkom in spremembam oblasti ohranil ter nadgradil.

Srbija in Hrvaška jedro regionalnega kapitala

Skoraj polovica najbogatejših ljudi na lestvici prihaja iz Srbije, natančneje 48 od 100. Hrvaška ji sledi z nekoliko manjšim številom. Med prvimi desetimi na lestvici je kar šest Hrvatov in štirje Srbi. Skupno premoženje prve četverice iz Srbije znaša 9,8 milijarde evrov, hrvaške šesterice pa 10,9 milijarde evrov. Razmerje razkriva zanimiv vzorec, da ima Srbija več zelo bogatih posameznikov, Hrvaška pa nekoliko manj, a so ti v povprečju premožnejši.

Na drugem mestu lestvice je družina pokojnega Miodraga Kostića, ustanovitelja skupine MK. Njihovo premoženje ocenjujejo na 2,9 milijarde evrov. Kostić je veljal za enega ključnih igralcev v agroživilskem in energetskem sektorju v Srbiji, njegova zapuščina pa ostaja močna tudi po njegovi smrti.

Tretje mesto pripada enemu redkih tehnoloških podjetnikov na vrhu lestvice, soustanovitelju hrvaške družbe Infobip Silviu Kutiću, katerega premoženje ocenjujejo na 2,5 milijarde evrov. Infobip ostaja ena redkih globalno uspešnih tehnoloških zgodb iz regije, kar Kutića ločuje od večine drugih imen na seznamu, ki izvirajo iz trgovine, energetike, financ ali tradicionalne industrije.

Tradicionalne panoge še vedno ustvarjajo največje bogastvo

Četrto mesto zasedata srbska podjetnika Dejan Čakajac in Jadranka Stepanović, solastnika podjetij Mozzart in Vega IT, z 2,08 milijarde evrov premoženja. Sledijo lastnik mesnopredelovalnega sistema MI Matijević Petar Matijević, večinski lastnik skupine Rimac Mate Rimac ter lastniki velikih trgovskih, energetskih in zavarovalniških skupin na Hrvaškem.

Skupna točka večine imen v prvi deseterici jasno pokaže, da bogastvo v regiji še vedno nastaja predvsem v tradicionalnih panogah, kot so trgovina, energetika, prehranska industrija, finance in nepremičnine. Tehnologija je izjema, ne pravilo. Infobip in Rimac sta svetli točki, a še vedno osamljeni v prostoru, kjer večino kapitala obvladujejo podjetja z dolgo zgodovino in močnimi povezavami z državnimi sistemi.

Slovenija ostaja na obrobju lestvice

Med prvimi 25 na lestvici je 13 Hrvatov, 11 Srbov in en podjetnik iz Bosne in Hercegovine. To je lastnik skupine Bingo Senad Džambić. Slovencev med prvimi 25 ni. To dejstvo ni novo, a je zgovorno. Slovenija sicer velja za gospodarsko stabilno državo, a hkrati nima posameznikov z resnično regionalno ali globalno finančno težo.

Najbogatejša Slovenca sta Vesna in Dari Južna, lastnika skupine Perspektiva, z nekaj več kot pol milijarde evrov premoženja. Sledita Iza Sia in Samo Login z okoli 400 milijoni evrov ter družina Šešok s približno 380 milijoni evrov. V primerjavi z vrhom regionalne lestvice gre za povsem drugo kategorijo premoženja.

Podatek, da se je skupno premoženje 100 najbogatejših v regiji v enem letu povečalo za dve milijardi evrov, kaže na dejstvo, da se kapital kopiči hitreje kot širše bogastvo. Medtem ko se večina držav v regiji sooča z vprašanji rasti, inflacije in konkurenčnosti, najbogatejši sloj še naprej povečuje svoje premoženje.

Lestvica zato ni le seznam imen, temveč ogledalo gospodarskih struktur. Kaže, kje se ustvarja dodana vrednost, kdo ima dostop do kapitala in kako omejen je prehod med srednjim in najvišjim slojem. V regiji nekdanje Jugoslavije je ta prehod še vedno redek, nova imena pa se na vrhu pojavljajo počasi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji