Letališče Ljubljana z rekordno rastjo potnikov

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je oktobra 2025 zabeležilo izjemno povečanje števila potnikov. Skozi slovenski prometni prehod v nebo je v enem mesecu potovalo 150.688 ljudi, kar je 18,1 odstotka več kot oktobra leto prej. Gre za najmočnejšo rast, ki jo je Brnik dosegel po marcu 2024, ko so si številke končno opomogele od pandemskih pretresov.

Ljubljana je s tem postala svetla točka v široki mreži letališč, ki jih upravlja nemški Fraport. Oktobrski podatki, ki jih je koncern objavil ta teden, kažejo, da je slovensko letališče daleč preseglo povprečje skupine. Frankfurt, največji prometni vozliščni center v Nemčiji, je zabeležil 5,9-odstotno rast, grška letališča v Fraportovi lasti so se povzpela za 3,7 odstotka, znamenita Antalija na turški rivieri pa za 9,3 odstotka. Med evropskimi letališči v portfelju je Ljubljana suvereno vodilna.

Jesenska turistična sezona se je izkazala za nenavadno živahno. Po podatkih Fraporta so potniki zlasti pogosto izbirali italijanske destinacije, kjer je rast dosegla 16,5 odstotka, sledile so ji Grčija z 11,8 odstotka ter Norveška in Avstrija, ki sta presegla enajstodstotno povečanje. V medcelinskem prometu so izstopale južnokorejske destinacije s skoraj 24-odstotno rastjo, sledili so jim Bližnji vzhod in Tajska. Pet oktobra je Frankfurt doživel svoj drugi najbolj prometni dan v letu, ko je skozi terminal prešlo okoli 221.000 potnikov.

Ljubljanski rezultat ni osamljen uspeh. Celotna letošnja sezona kaže izredno dinamiko. Septembra je Brnik oskrbel 176.246 potnikov, kar pomeni 13,1-odstotno medletno rast. Julija je bilo povečanje 12,2-odstotno, aprila pa celo 12,7-odstotno. Pozitivni trend se vleče skozi vse mesece in napoveduje, da bi letališče lahko ob koncu leta preseglo prvotne načrte.

Razlogi za uspeh so več. Po propadu Adrie Airways leta 2019 je Ljubljana ostala brez nacionalnega prevoznika, kar je marsikdo videl kot nepremostljivo oviro. Namesto tega je letališče postavilo na raznolikost. Danes na Brniku deluje 24 letalskih prevoznikov, ki ponujajo več kot 170 tedenskih odhodov na 26 destinacij. Med njimi je vse več nizko-cenovnih družb, ki privabljajo potnike z dostopnimi cenami in pogostimi poleti.

EasyJet je pred kratkim uvedel novo povezavo z Manchestrom, latvijski airBaltic pa je odprl direktno linijo na Gran Canario. Norveški Norwegian je razširil svoje delovanje, čarterski leti pa potekajo v Rovaniemi na Finskem, Apulijo v Italiji, Porto in Azore na Portugalskem, na Mallorco in številne druge destinacije. Zimski vozni red, ki velja od konca oktobra do marca prihodnje leto, obeta še več novosti.

Slovenska ekonomija in turizem sta dodatna dejavnika, ki spodbujata letalski promet. Čeprav ima Slovenija le dobrih dva milijona prebivalcev, vsako leto pritegne prek pet milijonov turistov. Poslovni potniki iz mednarodnih podjetij, ki delujejo v državi, še dodatno polnijo sedeže v letalih. Ljubljana je postala pomembno regionalno stičišče, čeprav brez klasične vloge transfernega vozlišča, kot ga je nekoč gradila Adria.

Toda pot ni brez izzivov. Nekateri opazovalci opozarjajo, da je 150.000 potnikov mesečno še vedno skromno število za državo z razvito infrastrukturo in ugodnim geografskim položajem. Že leta 2019, tik pred stečajem Adrie, je ljubljansko letališče mesečno sprejelo več potnikov. Kritiki izpostavljajo visoke letališke takse, ki odvračajo nizko-cenovne prevoznike, ko se izteče začetno obdobje spodbud. Konkurenca bližnjih letališč – Benetk, Trsta in Zagreba – prav tako vpliva na odločitve potnikov.

Fraport Slovenija se zaveda težav in izzivov. Poslovodna direktorica Babett Stapel je nedavno poudarila, da vse bolj bogata ponudba letov spodbuja rast prometa. Veseli jo tudi, da so prvi signali prevoznikov za poletno sezono 2026 pozitivni. Letališče se trudi ohranjati konkurenčnost ne le s cenami, temveč tudi s kakovostjo storitev in hitrim potekom postopkov.

Kljub kritikam številke govorijo jasno. Brnik je letos dosegel približno 83 odstotkov predpandemijskega prometa, kar je opazna pridobitev ob dejstvu, da deluje brez nacionalnega prevoznika že šesto leto. Drugi regionalni prestolniški letališči, kot sta Beograd ali Zagreb, imajo nacionalne družbe, ki jim zagotavljajo znatni del prometa in transfernih povezav. Ljubljana se zanaša izključno na tržne mehanizme in sposobnost privabljanja mednarodnih prevoznikov.

V širšem kontekstu skupine Fraport je oktobra na vseh aktivno upravljanih letališčih potovalo približno 18,3 milijona potnikov, kar predstavlja 8,3-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim oktobrom. Frankfurt sam je sprejel okoli šest milijonov potnikov, tovorni promet pa je ostal stabilen pri dobrih 179.000 tonah. Število letalskih operacij je naraslo za 6,6 odstotka na dobrih 42.000 vzletov in pristankov.

Če se bo trend nadaljeval, bi ljubljansko letališče lahko presegle načrtovanih 1,5 milijona potnikov letno. To bi pomenilo najboljši rezultat po pandemiji in jasen signal, da se slovenski letalski promet vrača na pot rasti. Ključno vprašanje ostaja, ali bo letališče uspelo privabiti dovolj novih prevoznikov in ohraniti obstoječe, ko se bodo končale začetne spodbude. Odgovor bodo dale prihodnje sezone, ko se bo pokazalo, ali je oktobrski skok resnična sprememba ali le trenutno nihanje.

Kljub temu pa oktobrski rezultati ponujajo upanje. V času, ko se mnoga letališča še vedno borijo z posledicami pandemije, je Ljubljana dokazala, da je mogoče rasti tudi brez velikih nacionalnih prevoznikov. Morda je prihodnost slovenskega letalstva ravno v tej raznolikosti – v sposobnosti privabiti različne akterje in jim ponuditi dovolj dober razlog, da ostanejo. Oktobra 2025 je ta pristop obrodil sadove.