Letalski center Maribor je letos izvedel okoli 20 akcij posipanja točonosnih oblakov in s tem že skoraj dosegel pogodbeno količino storitev, ki jih je država naročila za zaščito pred točo. Poleg tega pa so zaloge reagentov, predvsem srebrovega jodida, skoraj povsem porabljene, opozarja vodja centra Darko Kralj.
Na razpisu za izvajanje letalske obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji se je tudi letos prijavil le Letalski center Maribor, ki to dejavnost opravlja že več kot 40 let. Za leto 2025 ima država za te storitve namenjenih nekaj več kot 280.000 evrov, kar je po Kraljevih besedah daleč premalo glede na dejanske potrebe. “Letos že delamo v minusu, a vztrajamo, saj smo to obljubili državljanom, hkrati pa piloti morajo ohranjati svoje znanje in kondicijo. Če bi zadevo opustili, bi jo bilo težko ponovno vzpostaviti,” pojasnjuje Kralj.
Letalski center pokriva ogromno območje, ki zajema 27 občin Pomurja, 41 občin Podravja, dve občini iz Savinjske regije ter koroško občino Podvelka. Za tako obsežno območje bi bilo po njegovih besedah potrebno najmanj tri letala. Trenutno razpolagajo samo z enim, kar predstavlja velik izziv glede učinkovitosti.
Primerjava s sosedi in zahteve po večji podpori
Kralj opozarja na razliko v pogojih med Slovenijo in Avstrijo, kjer imajo kar dva centra čez mejo, s po štirimi letali in po 300 urami letenja za vsakega pilota. Pri nas pa pogodba določa le 36 ur letalske obrambe, ki so jih letos skoraj že porabili.
Ker so zaloge reagentov že pri koncu, bodo v Letalskem centru Maribor zaprosili ministrstvo za dodatna sredstva. Letos so se morali ukvarjati z več zapletenimi nevihtami, ki so zahtevale dolgotrajne akcije posipanja.
Zaradi omejenega odpiralnega časa Letališča Edvarda Rusjana v Mariboru, ki ga upravlja državna družba DRI, imajo še dodatne težave. Letališče je namreč na voljo samo do 16:30 med delavniki in do 20. ure ob koncu tedna, kar večkrat povzroči selitev letala na druga letališča v primeru slabih vremenskih razmer.
Preberite več:
Kralj poudarja, da Slovenija vedno bolj občuti posledice toče zaradi intenzivnejše obrambe v Avstriji. Prepričan je, da je zdaj skrajni čas, da država tej dejavnosti posveti več pozornosti in sredstev. V drugih delih Slovenije obstaja zanimanje za izvajanje podobnih storitev, a trenutne razmere tega ne omogočajo.
