Letalske delnice padle do 7 odstotkov, naftne poskočile za 3, nafta presegla 113 dolarjev za sod

Četrtkov borzni dan je Wall Street razdelil na dva povsem ločena trga. Naftna podjetja, obrambni izvajalci in tehnološki velikani so zaključili dan v zelenem, letalske družbe, križarke in potrošniške delnice pa so utrpele najhujše dnevne izgube v tednih. Nafta WTI je v konicah dneva presegla 113 dolarjev za sod in prvič po letih prehitela mednarodno referenčno Brent nafto.

Razlike med sektorji so bile najostrejše pri podjetjih, ki gorivo prodajajo, in tistih, ki ga kupujejo. Exxon Mobil in Chevron sta v četrtek pridobila več kot tri odstotke, obrambna izvajalca Lockheed Martin in Northrop Grumman pa 2,4 oziroma 3,1 odstotka. Letalske družbe so šle v nasprotno smer. United Airlines in American Airlines sta po navedbah CNBC izgubili več kot 6,5 odstotka, Delta Air Lines 4,6 odstotka. Analitiki banke Jefferies ocenjujejo, da vsako petodstotno zvišanje cen goriva pomeni od pet do deset odstotkov nižji dobiček na delnico pri Delti in Unitedu, pri American Airlines pa kar 35 odstotkov. Križarske družbe Carnival, Royal Caribbean in Norwegian Cruise Line so prav tako zaključile dan globoko v rdečem.

Tesla je izgubila 5,4 odstotka in dan zaključila pri 360,56 dolarja, potem ko je po poročanju agencije Reuters dostavila 358.023 vozil v prvem četrtletju 2026, pod pričakovanji analitikov (370.000 po oceni StreetAccount) in 14 odstotkov manj kot v zadnjem četrtletju 2025. Še bolj je vlagatelje razočarala postavitev 8,8 gigavatne ure baterijskih hranilnikov energije, kar je 38 odstotkov manj kot v prejšnjem rekordnem četrtletju. Analitik banke Wedbush Dan Ives je rezultate po navedbah CNBC označil za “neprepričljive”. Med potrošniškimi delnicami so najhujše izgube nosili Sherwin-Williams z 2,5-odstotnim padcem, Home Depot z 2,4-odstotnim in Nike z odstotnim, saj višje cene surovin in energije grozijo z nižjimi maržami. S četrtkovim padcem je delnica Tesle od začetka leta izgubila 20 odstotkov.

Na trgu zasebnih kreditov je pozornost vzbudil Blue Owl Capital, ki je izgubil 1,6 odstotka po objavi, da bo omejil odkupe v dveh skladih na pet odstotkov. Kot poroča portal Trading Economics, so zahteve za odkup dosegle 41 odstotkov sredstev, jasen znak likvidnostnih težav, ki jih pozorno spremljajo tudi evropski regulatorji. Blackstone je zdrsnil za 1,1 odstotka, KKR pa za 0,14 odstotka.

Referenčni S&P 500 je kljub temu dan zaključil 0,11 odstotka višje pri 6.582,69 točke. Tehnološki Nasdaq je pridobil 0,18 odstotka in se ustavil pri 21.879,18 točke, medtem ko je Dow Jones zdrsnil za 61 točk oziroma 0,13 odstotka na 46.504,67 točke. Indekse so v pozitivno smer obrnili tehnološki velikani, predvsem Nvidia, Microsoft in AMD, ki so po navedbah portala Trading Economics pridobili od enega do treh odstotkov. Globalstar je poskočil za 13 odstotkov po poročilu Financial Timesa, da Amazon tehta prevzem družbe.

Tedenski obračun je bil za Wall Street ugodnejši. S&P 500 je v skrajšanem tednu (ameriške borze so danes, na veliki petek, zaprte) pridobil 3,4 odstotka, kar je po podatkih Bloomberga najboljša tedenska rast od novembra lani in prvi pozitiven teden po petih zaporednih padcih, najdaljšem takem nizu od leta 2022. Nasdaq je bil s 4,4-odstotno tedensko rastjo najuspešnejši med glavnimi indeksi.

Na evropskih borzah je bil četrtkov dan pretežno negativen, a z enako sektorsko ločnico. Vseevropski Stoxx 600 je izgubil 0,16 odstotka, potem ko je sprva izgubljal tudi več kot odstotek. Frankfurtski DAX je zdrsnil za 0,8 odstotka, pariški CAC 40 prav tako za 0,16 odstotka, madridski IBEX 35 pa je po podatkih portala Trading Economics padel za 0,41 odstotka. Izjema je bil londonski FTSE 100, ki je pridobil 0,83 odstotka. V Londonu so indeks navzgor potegnili naftni giganti in rudarska podjetja, ki na FTSE predstavljajo velik delež in jim višje cene surovin neposredno koristijo. Na celinskih borzah, kjer prevladujejo industrijska in potrošniška podjetja, so višji stroški energije delovali ravno obratno. Tedenska anketa o razpoloženju frankfurtske borze Deutsche Boerse je opozorila na ponavljajoč se vzorec od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu, ko se pesimizem pred vikendom vsak teden zamenja s preobratom v ponedeljek. Delež medvedov med institucionalnimi vlagatelji se je po navedbah Deutsche Boerse znižal za devet odstotnih točk na najnižjo raven v letu, vendar ne zato, ker bi prevladal optimizem, temveč ker vlagatelji zapirajo kratke pozicije. Evropske borze so danes zaprte za velikonočni petek in bodo zaprte tudi v ponedeljek.

Nafta je četrtkovo trgovanje povsem narekovala. Terminske pogodbe za severnoameriško WTI nafto so poskočile za 11,4 odstotka in dan zaključile pri 111,54 dolarja za sod, kar je po poročanju agencije Reuters najvišja raven od junija 2022. Referenčna Brent nafta je pridobila 7,8 odstotka in se ustavila pri 109,03 dolarja. Po poročanju portala OilPrice je prišlo do redkega obrata v strukturi cen, ko je WTI presegla Brent in v konicah dosegla 113 dolarjev za sod. V normalnih razmerah WTI trguje z diskontom glede na Brent, ki je referenca za morski tovor surove nafte, tokrat pa trgi cenijo varnost fizično dosegljivih zalog na severnoameričnih celinskih skladiščih. Obseg energetskega šoka od konca februarja povzame en sam podatek EIA, ameriške agencije za energetske informacije: Brent nafta je od začetka leta poskočila za okrog 44 odstotkov.

Na surovinskih trgih izven nafte je zlato v četrtek zaključilo pri okrog 4.700 dolarjev za unčo, z rahlo dnevno rastjo pod pol odstotka. Plemenita kovina kljub geopolitični negotovosti v zadnjem tednu ni pokazala izrazitega premika navzgor, saj visoki donosi na državne obveznice zmanjšujejo privlačnost neobrestovanega premoženja. Evropski zemeljski plin, merjen z referenčnim nizozemskim TTF, je v četrtek trgoval pri okrog 50 evrih za megavatno uro, po podatkih Investing.com občutno nad 33 evri pred konfliktom. Na cene plina še naprej pritiskajo poškodbe katarske izvozne infrastrukture v Ras Laffanu, ki po ocenah predstavlja okrog 20 odstotkov svetovne ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina. Ameriška referenčna cena Henry Hub je medtem v četrtek zdrsnila na 2,80 dolarja za enoto, kar je pettedensko dno, saj nadpovprečno toplo vreme v ZDA zmanjšuje povpraševanje po ogrevanju, poroča Barchart.

V zadnji uri četrtkovega trgovanja je Trumpova administracija napovedala tudi 100-odstotne carine na farmacevtske izdelke, razen če proizvajalci “znižajo cene” ali preselijo proizvodnjo v ZDA. Po poročanju TheStreet je ta napoved dodatno obremenila zdravstveni sektor na Wall Streetu.

Jutranja razprodaja je bila neposredna posledica televizijskega nagovora predsednika Trumpa v sredo zvečer, v katerem je napovedal, da bodo ameriške oborožene sile v prihodnjih dveh do treh tednih “izjemno močno udarile” po Iranu. Dow je v najslabšem trenutku dneva izgubljal več kot 600 točk. Popoldanski preobrat je sprožilo poročilo iranske državne tiskovne agencije, da Iran in Oman pripravljata protokol za nadzor plovbe skozi Hormuško ožino. Analitik Carson Group Ryan Detrick je za CNBC ocenil, da se “delniški trgi nekako navajajo na to, kar počne nafta”. Ali ta navada zdrži, bo pokazal prihodnji teden, ko se bodo borze po velikonočnem premoru vrnile k trgovanju. V ponedeljek bo objavljeno tudi poročilo o novih delovnih mestih v ZDA za marec.