Rekordni izvoz 72 milijard skriva pol milijarde primanjkljaja

Lansko leto je prineslo jasen prelom v zunanji trgovini z obdobjem stagnacije po energetski krizi. Vrednost blagovne menjave se je povečala tako na izvozni kot uvozni strani, vendar bistveno bolj izrazito pri izvozu, kar je Sloveniji omogočilo tudi presežek v blagovni menjavi s tujino. Po začasnih podatkih statističnega urada je izvoz blaga dosegel 72,1 milijarde evrov, kar pomeni 17-odstotno rast glede na leto prej, medtem ko je uvoz z 70,6 milijarde evrov porasel precej skromneje, za 1,8 odstotka.

Ključni motor rasti je bil izvoz na trge zunaj Evropske unije. Vrednost izvoza v nečlanice EU se je povečala za skoraj tretjino, kar kaže na izrazito preusmerjanje slovenskih podjetij na globalne trge in izkoriščanje povpraševanja zunaj evropskega gospodarskega jedra. Hkrati podatki brez poslov oplemenitenja kažejo, da je bila rast manj izrazita, kar pomeni, da del rasti izhaja tudi iz strukture trgovinskih tokov in ne zgolj iz klasične prodaje končnih izdelkov.

Na uvozni strani je slika precej bolj zadržana. Rast je bila omejena in neenakomerna, pri čemer se je uvoz povečal le v prvih dveh četrtletjih, v drugi polovici leta pa se je dinamika obrnila navzdol. V zadnjem četrtletju je bil uvoz celo izrazito nižji kot leto prej, predvsem zaradi padca blagovne menjave z nečlanicami EU. To nakazuje na kombinacijo umirjanja domačega povpraševanja in večje previdnosti podjetij pri nabavi vhodnih surovin.

December kot zadnji mesec leta je po pričakovanjih prinesel nižje vrednosti trgovine v primerjavi z mesečnim povprečjem, a kljub temu postavil pomemben mejnik. Izvoz je prvič v zgodovini presegel mejo petih milijard evrov in dosegel najvišjo decembrsko vrednost doslej. Uvoz je bil nekoliko nižji kot leto prej, kar je v decembru prineslo primanjkljaj v višini približno 211 milijonov evrov, a to ni spremenilo celotne letne slike.

Na ravni celotnega leta je Slovenija ustvarila presežek v blagovni menjavi v višini 1,5 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je presegla 102 odstotka. To je pomemben premik v primerjavi s preteklimi leti, ko je bila zunanja trgovina pogosto bolj odraz uvozno odvisne rasti. Tokrat rast temelji predvsem na izvozni uspešnosti.

Zanimiv vpogled ponujajo tudi prvič objavljeni podatki po vrstah posla. Redni posli so predstavljali več kot polovico celotne vrednosti blagovne menjave, kar pomeni, da je osnovna trgovinska aktivnost še vedno nosilni steber izvoza in uvoza. Posli oplemenitenja ostajajo pomembni, a ne prevladujoči, kar kaže na nekoliko bolj uravnoteženo strukturo zunanje trgovine.

Podatki za leto 2025 tako kažejo na postopno normalizacijo trgovinskih tokov po turbulentnih letih. Rast izvoza ostaja ključna prednost, vendar bo trajnost tega trenda v veliki meri odvisna od razmer na globalnih trgih in od sposobnosti podjetij, da ohranijo konkurenčnost tudi ob morebitnem ohlajanju svetovnega gospodarstva.

A podatki o strukturi blagovne menjave po vrstah posla, ki jih SURS letos prvič objavlja na mesečni ravni, razkrivajo tudi tisto, kar je v teh rekordnih številkah manj spodbudno. Posli oplemenitenja so lani predstavljali kar 42 odstotkov celotne vrednosti izvoza in 40 odstotkov uvoza. Gre pretežno za blago, ki ga tuja podjetja uvažajo v Slovenijo na dodelavo in ga nato vračajo na izvorne trge, pri čemer se lastništvo ne spreminja. Brez teh poslov je bil izvoz v nečlanice EU rahlo nižji kot leto prej, in sicer za 0,6 odstotka, celotni presežek v blagovni menjavi pa bi se spremenil v primanjkljaj. To postavlja pod vprašaj, koliko od lanskega izvoznega rekorda dejansko odraža krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in koliko je posledica vse večjega obsega poslov oplemenitenja, ki jih Banka Slovenije v plačilni bilanci ne vodi kot blagovno menjavo, temveč kot prihodek od storitev. O tej razliki med obema metodologijama je v strokovni javnosti konec lanskega leta že tekla živahna razprava.