Globalni podatki evropskega programa Copernicus razkrivajo, da je bil letošnji avgust tretji najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Povprečna globalna temperatura zraka je dosegla 16,60 °C, kar je le nekoliko manj od rekordnih avgustov v letih 2023 in 2024, ko je bila temperatura višja za 0,22 stopinje Celzija.
V primerjavi s povprečjem za obdobje 1991–2020 je bil avgust 2025 toplejši za skoraj pol stopinje (+0,49 °C). Če pogledamo širše, glede na predindustrijsko obdobje (1850–1900), pa je bil letošnji avgust kar 1,29 stopinje Celzija toplejši. V obdobju zadnjih dvanajstih mesecev (od septembra 2024 do avgusta 2025) je povprečna globalna temperatura presegla dolgoletno povprečje za 0,64 °C, glede na predindustrijsko obdobje pa za 1,52 °C.
Evropa s četrtim najtoplejšim poletjem
V Evropi je povprečna temperatura avgusta znašala 19,46 °C, kar je 0,30 °C nad povprečjem 1991–2020. Kljub temu se letošnji avgust ni uvrstil med deset najtoplejših v evropski zgodovini meritev. Najbolj izrazite anomalije so beležili v zahodni Evropi, predvsem na Iberskem polotoku in v jugozahodni Franciji, kjer so vročinski valovi dosegali kritične vrednosti. Na drugi strani pa so severnejše države občutile nekoliko nižje temperature od dolgoletnega povprečja.
Če pogledamo celotno poletno sezono, od junija do avgusta, je bilo poletje v Evropi četrto najtoplejše doslej, globalno pa celo tretje najtoplejše. Temperatura poletja je bila na svetovni ravni višja za 0,47 °C od dolgoletnega povprečja.
Suša na jugu, poplave na severu
Podnebne razmere so bile tudi tokrat močno kontrastne. Zahodna, srednja in južna Evropa so avgusta doživele sušnejše razmere, kar je prispevalo k povečani nevarnosti obsežnih požarov. Obenem pa so ob severni in vzhodni obali Jadrana, v večjem delu Italije, severovzhodni Španiji, na jugu Francije in v Nemčiji zabeležili višje količine padavin od povprečja.
Medtem ko je bil večji del Balkana in območja ob Črnem morju sušnejši, so obala Jadrana, severna Italija in skrajni vzhod Španije beležili nadpovprečne padavine. Takšne razlike v padavinskih vzorcih kažejo, da podnebne spremembe ne pomenijo le dviga temperatur, temveč tudi nepredvidljive ekstreme v količini padavin.
Nujne so prilagoditve in zmanjšanje izpustov
Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus opozarja, da vročinski val v jugozahodni Evropi, tretji največji v preteklem avgustu, ni bil le izjema, temveč del vse bolj zaskrbljujočega trenda. Ekstremne temperature so spremljali obsežni požari, h katerim so prispevali tudi nenavadno topli oceani.
“Ti dogodki so opomnik, da moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in družbo čim prej prilagoditi na pogostejše in intenzivnejše podnebne ekstreme,” je opozorila Burgess.
Preberite več:
Podnebne spremembe tako niso več le napoved prihodnosti, temveč realnost, ki že danes vpliva na varnost ljudi, gospodarstvo in okolje.
