Po zadnjih podatkih C3S (Copernicus Climate Change Service) je bil november 2025 tretji najtoplejši november v zgodovini meritev. Globalna povprečna temperatura zraka je dosegla 14,02 °C, kar je 0,65 stopinje nad povprečjem za november v obdobju 1991–2020.
Če primerjamo s preteklima dvema novembrima: letošnji november je bil za 0,20 °C hladnejši od rekordnega novembra 2023 in za 0,08 °C hladnejši od novembra 2024.
C3S dodatno poudarja, da je globalna povprečna temperatura od januarja do novembra 2025 0,60 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020, ali 1,48 °C nad predindustrijskim povprečjem (1850–1900).
Po ocenah je 2025 skoraj gotovo drugo ali tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Letošnja jesen prav tako med najtoplejšimi
Skupaj z novembrom izstopa tudi celotna jesen 2025 (september–november). Po podatkih C3S je bila jesen globalno tretja najtoplejša doslej. Temperatura je bila povprečno 0,67 °C nad normo 1991–2020.
Tudi stanje oceanov je alarmantno. Povprečna globalna temperatura gladine morja novembra 2025 je znašala 20,42 °C, kar je četrta najvišja izmerjena vrednost za november.
Poleg tega je bil obseg arktičnega morskega ledu novembra 12 % pod dolgoletnim povprečjem, kar je drugi najnižji izmerjeni obseg za ta mesec. Antarktični led je bil 7 % pod povprečjem, četrti najnižji v zgodovini meritev za november.
Segrevanje se nadaljuje
C3S opozarja, da gre za del širšega trenda — segrevanje ni naključno, temveč sistemsko. Globalne temperature se dvigujejo, leta so med najtoplejšimi, oceanskih anomalij in zmanšanja ledu je vedno več.
Namesto da bi šlo zgolj za en slab mesec, kaže, da smo v obdobju, ko so vsakoletne temperature višje — in ko bodo mejniki, kot je 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, postali ne izjema, ampak normala.
Statistični podatki že kažejo, da je obdobje 2023–2025 verjetno prvo obdobje, ko bo povprečje preseglo magično mejo 1,5 °C — kar ima velike posledice za podnebje, vreme, podnebne pojave.
Podatki niso le številke
- Led in ocean: Zmanjševanje morskega ledu v Arktiki in Antarktiki ter segrevanje morja pomeni višje gladine, nestabilnejše vreme, premik podnebnih con in grožnje ekosistemom.
- Ekstremi: Višje temperature zraka in morja povečujejo verjetnost za ekstremne vremenske razmere kot so vročine, močne padavine, suše in poplave. Letošnje poročilo omenja niz neugodnih hidroloških razmer in padavin izven navadnih območij.
- Trajnost in varnost: Če 1,5 °C ne bo več izjemna meja, temveč približno “nova normalnost”, se porajajo vprašanja o kmetijstvu, prehranski varnosti, migracijah in preživetju občutljivih območij.
Preberite več:
Podnebni znanstveniki poudarjajo, da teh številk ne smemo ignorirati, saj gre za merljivo spremembo, ki že vpliva na naš planet in na ljudi.
