Liter dizla na avtocesti nad 2 evroma, vojska v osmih dneh prepeljala 798.000 litrov goriva

Slovenska vojska je v sredo zaključila osem dni trajajočo operacijo podpore pri distribuciji naftnih derivatov. Štiri cisterne so iz Petrolovega skladišča v Račah na bencinske servise po državi prepeljale 798.040 litrov goriva in kurilnega olja ter prevozile 6034 kilometrov, je vojska sporočila na družbenih omrežjih. Operacija, ki jo je vlada sprožila 22. marca, je bila najvidnejši simbol najhujših motenj v oskrbi z gorivi v zadnjih desetletjih.

Vojaške cisterne so s cest izginile, vlada pa je v torek, 31. marca, preklicala tudi odlok o omejitvi točenja goriva, ki je fizičnim osebam dovoljeval največ 50 litrov in pravnim 200 litrov na dan. Vozniki lahko od torka ponovno točijo brez količinskih omejitev. Vmes je vse skupaj postalo občutno dražje. Regulirane cene, ki veljajo od ponedeljka, so za liter 95-oktanskega bencina pri 1,616 evra, za liter dizla pri 1,807 evra in za liter kurilnega olja pri 1,456 evra. Gre za najvišje regulirane cene od poletja 2022, ko je pred dvema vojnama nazaj Evropo pretresala prva energetska kriza. Dizel se je v enem samem tednu podražil za 11 centov na liter, kurilno olje za 11,4 centa.

Za polnjenje 50-litrskega rezervoarja z dizelskim gorivom mora voznik odšteti 90,35 evra. Kdor naroči tisoč litrov kurilnega olja, plača 1456 evrov. Brez vladne regulacije in ukinitve okoljske dajatve bi bili zneski še višji; po oceni ministrstva za okolje bi liter kurilnega olja stal 1,661 evra, potrošnik pa z regulacijo pri tisočlitrskem naročilu privarčuje 205 evrov.

Na avtocestah in hitrih cestah, kjer so cene od 20. marca deregulirane, je razlika opazna. Petrolove avtocestne črpalke prodajajo 95-oktanski bencin po 1,816 evra in dizel po 2,049 evra na liter. Polnjenje 50-litrskega dizelskega rezervoarja na avtocesti tako stane 12 evrov več kot na navadni črpalki. Ob avtocestah so dražji tudi MOL-ovi servisi in Shell.

Diskontni ponudniki medtem prodajajo gorivo znatno ceneje od reguliranih cen. Discont Oil v Bezeni pri Ptuju prodaja 95-oktanski bencin po 1,409 evra in dizel po 1,439 evra na liter. Cenovna razlika med najcenejšo diskontno in najdražjo avtocestno črpalko pri dizlu znaša 61 centov na liter oziroma dobrih 30 evrov na poln rezervoar.

Poleg aktivacije vojske, sprostitve 30 milijonov litrov dizla iz državnih zalog in omejitve točenja je vlada sprejela še dve ključni spremembi – ukinila je okoljsko dajatev na pogonska goriva in kurilno olje, trošarini na dizel in kurilno olje pa znižala na zakonsko najnižjo raven. Obenem je z 31. marcem uvedla tedensko usklajevanje reguliranih cen namesto dosedanjega 14-dnevnega cikla. Naslednja sprememba cen je predvidena v torek, 7. aprila, dan pozneje kot običajno, zaradi velikonočnega ponedeljka.

Istega dne, ko je vojska zaključila operacijo, je Petrol objavil oster odziv na očitke zadnjih dveh tednov. “Številni neupravičeni očitki, škodoželjne interpretacije in pritisk na sistem oskrbe z gorivom škodijo ugledu Petrola ter so nedopusten pritisk na zaposlene in poslovodstvo družbe,” so zapisali v družbi, ki upravlja 316 bencinskih servisov po Sloveniji. Ponovili so stališče, da je motnje povzročilo neobičajno povečano povpraševanje, ne pa težave v dobavi ali logistiki.

Premier Robert Golob je na novinarski konferenci 22. marca zadevo videl povsem drugače. Stanje na Petrolovih črpalkah je označil za “katastrofalno”, medtem ko je MOL Slovenija po vladnih ocenah oskrbo zagotavljala brez večjih težav. Na zahtevo vlade je SDH 27. marca od Petrola zahteval sklic izredne skupščine, na kateri bi delničarji odločali o imenovanju posebnega revizorja. Po predlogu SDH bi revizijo izvedla družba Ernst & Young, ki bi preverila logistiko in oskrbo bencinskih servisov od 1. marca do 30. aprila, oblikovanje cen na avtocestnih črpalkah, pa tudi posle Petrola z družbo Perspektiva FT v lasti zakoncev Darija in Vesne Južna.

Zakonca Južna, ki prek Perspektive FT in Vizije Holding razpolagata s skoraj devetodstotnim lastniškim deležem v Petrolu, sta vse očitke zavrnila. Vesna Južna, predsednica Petrolovega nadzornega sveta, in njen mož sta v izjavi za medije zatrdila, da se nikoli nista vmešavala v operativno poslovanje družbe. Za motnje sta okrivila neustrezen mehanizem oblikovanja maloprodajnih cen goriv, ki je po njunem mnenju povzročil prevelike cenovne razlike v primerjavi s sosednjimi državami. Opozorila sta tudi, da je vlada 18. marca, šest dni vnaprej, napovedala visoke podražitve, kar je po njunem mnenju spodbudilo val panične nabave.

Država ima v Petrolu prek neposrednega lastništva, SDH in Kapitalske družbe približno tretjinski delež, a ni največji posamični lastnik. To je z 12,78-odstotnim deležem slovaško-češka finančna skupina J&T.

Razmere na bencinskih servisih so se v zadnjem tednu umirile in vojska se je umaknila. Cene pa se bodo gibale v ritmu mednarodnih naftnih trgov. Sodček nafte Brent je v sredo zdrsnil pod 102 dolarja, potem ko je Donald Trump, kot poroča CNBC, napovedal umik ameriških sil iz Irana “v dveh do treh tednih”. Še prejšnji teden je Brent presegal 118 dolarjev. Tudi ob morebitnem koncu spopadov analitiki opozarjajo, da poškodbe infrastrukture in zamude pri normalizaciji ladijskega prometa skozi Hormuško ožino pomenijo, da se cene v kratkem roku ne bodo vrnile na predvojne ravni.