Liter mleka v trgovini za 1,50 evra, kmet ga proda za 40 centov

Slovensko mlekarstvo je vstopilo v leto cenovnega šoka. Še avgusta 2024 so kmetje za liter mleka prejemali 55 centov, zdaj dobivajo od 40 do 43. Na Balkanu srbski kmetje prolivajo mleko po cestah, hrvaški zapuščajo panogo, Državni svet v Ljubljani pa sklicuje izredne seje. Kitajske carine na evropske mlečne izdelke, potrjene 13. februarja, so krizo zaostrile do skrajnosti.

Leto 2025 bo v slovenskem mlekarstvu zapisano s paradoksom. Po podatkih Statističnega urada je bila lani s kmetijskih gospodarstev odkupljena največja količina kravjega mleka v zgodovini. In ravno to rekordno leto je prineslo najnižje odkupne cene v zadnjem desetletju.

Od tega rekorda so domače mlekarne prevzele okrog 68 odstotkov. Povečale so proizvodnjo fermentiranih mlečnih izdelkov, masla in sira, konzumnega mleka in smetane pa so proizvedle manj kot leta prej. Premik k izdelkom z višjo dodano vrednostjo je jasen, a cenovne krize to ni rešilo.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je 6. februarja na izredni seji seznanila z razmerami v sektorju. Ugotovila je, da sta se evropski in slovenski mlečni trg znašla v krizi zaradi presežkov mleka in pritiskov na odkupne cene, kar ogroža ekonomsko vzdržnost prireje in stabilnost celotne mlečne verige.

V Sloveniji za mlekarstvo skrbijo štiri večje mlekarne. Ljubljanske mlekarne, del francoske skupine Lactalis, so v letu 2024 ustvarile 237 milijonov evrov prihodkov in so največji predelovalec v državi. Mlekarna Celeia, največja v domači lasti, odkupuje mleko od več kot 900 kmetij iz Savinjske, Šaleške in Koroške regije. V prvi polovici 2025 je ustvarila 37,5 milijona evrov prihodkov, za celo leto pa napovedala 73 milijonov, skoraj osem odstotkov več kot leta prej. Tu sta še Pomurske mlekarne in manjši predelovalci.

Odkup je skozi 2025 naraščal neprekinjeno, od avgusta 2024 dalje. Od januarja do novembra so kmetje oddali šest odstotkov več mleka kot v istem obdobju leto prej. Slovenija je bila po rasti odkupa med vodilnimi v EU, skupaj z Madžarsko, Irsko in Ciprom. A več mleka na trgu ob padajoči potrošnji je potegnilo cene navzdol.

Povprečna odkupna cena v EU se je novembra 2025 znižala za 4,5 odstotka, na 0,501 evra na kilogram. V decembru je po podatkih Evropske komisije padla na 48,15 centa, ocena za januar 2026 pa znaša le še 47,3 centa. V Sloveniji je bila oktobra 2025 povprečna cena za standardno kakovost 46,41 evra na 100 kilogramov. Januarja in februarja 2026 pa je padla na 40 do 43 centov na liter. Jagodič, predsednik družbe GPZ, ki tretjino mleka proda slovenskim mlekarnam, dve tretjini pa izvozi v Italijo, pravi, da je 40 centov meja preživetja. Pod njo kmet ne pokriva niti osnovnih stroškov.

Realne rešitve zaenkrat ni na vidiku. Proizvodnja mleka se bo morala zmanjšati, opozarja Jagodič. Namesto tega kmetje v stiski poskušajo oddati še več mleka, da bi pokrili fiksne stroške. Učinek je nasproten: dodatne količine cene le še potiskajo navzdol.

V najtežjem položaju so kmetije na hribovskih in gorskih območjih, kjer nastane velik del slovenskega mleka. Državni svet je opozoril, da se domači mlečni izdelki umikajo s trgovskih polic in jih nadomeščajo cenejši uvoženi. Nekatere mlekarne bi utegnile omejiti ali odpovedati prevzem mleka, kar bi najtežje zadelo manjše rejce v odročnih predelih.

Kaj je šlo narobe? Kitajske carine na evropske mlečne izdelke, ki jih je Peking dokončno potrdil 13. februarja 2026, so zaprle enega ključnih izvoznih trgov. Prvotne dajatve so znašale od 21,9 do 42,7 odstotka, po pogajanjih med Evropsko komisijo in Pekingom pa so bile znižane na 7,4 do 11,7 odstotka. Kot poroča portal Dairy Reporter, bodo veljale pet let in zajemale sir ter smetano in mleko z več kot 10 odstotki maščobe. EU na Kitajsko letno izvozi okrog 30.000 ton sira in 100.000 ton smetane. Celoten ta obseg bo zdaj iskal kupce drugod ali pa ostal v Evropi in dodatno pritiskal na cene.

K temu je treba prišteti Trumpove carine na evropske izdelke, močan evro, ki krči izvozno konkurenčnost, ter laktacijski zamik po izbruhih bolezni modrikastega jezika v preteklih sezonah. Po podatkih analitikov portala MilkUA je bil porast mlečnosti v severozahodni Evropi od avgusta 2025 tako oster, kot ga industrija ni videla v zadnjih desetih letih. Nepredvidena poplava mleka ob zaprtem kitajskem trgu in negotovem ameriškem je ustvarila popolno nevihto.

Razkorak med odkupno in maloprodajno ceno je osrednji nerv krize. V slovenskih trgovinah liter brendiranega mleka stane okrog 1,50 evra, trgovske znamke so pri 0,90 evra. A že v Zagrebu je slika drugačna. V spletni trgovini Konzuma je liter trajnega mleka Dukat na voljo za 1,02 evra, trgovska znamka K Plus pa za le 0,70 evra, najmanj med primerjanimi državami. V Beogradu na portalu Maxi liter trajnega mleka Moja kravica stane okrog 130 dinarjev oziroma 1,11 evra, trgovska znamka Maxi pa 100 dinarjev (0,85 evra). Na Dunaju je pri Billi najcenejši liter trajnega mleka (Formil) za 1,69 evra, polnomastno sveže nöm pa za 1,75 evra. V Nemčiji pri Edeki liter Weihenstephanovega trajnega mleka doseže 1,99 evra, čeprav so cene v fizičnih diskontih občutno nižje.

Skupna točka vseh petih držav je, da surovina v končni ceni predstavlja le okrog 30 odstotkov. Kmet v Sloveniji dobi 40 centov, na Hrvaškem 48, v Srbiji 43, v Avstriji in Nemčiji okrog 43 do 45. Razliko si razdelita mlekarna in trgovec. Po ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice večji del vzame trgovina, a točnih številk nihče ne objavi. Na kmeta se zgrnejo pritiski obeh strani verige.

Srbija, ki letno priredi okrog 1,5 milijarde litrov mleka, se sooča z enakim scenarijem v ostrejši obliki. Mlekare so odkupno ceno v začetku leta spustile s 60 na okrog 50 dinarjev (približno 0,43 evra) na liter. Kmetje so v znak protesta prolivali mleko po cestah v Kniću, Kragujevcu in drugod. Kot poroča RTS, so v javnosti odjeknile navedbe, da srbske mlekare v sveže mleko dodajajo mleko v prahu, ne da bi to navedla deklaracija. Srbija je v letu 2024 uvozila 69.000 ton mleka in mlečnih izdelkov, v zadnjih mesecih leta 2025 pa se je uvoz poceni gaude in trdih sirov iz EU skokovito povečal. Sekretar Udruženja za stočarstvo Nenad Budimović ocenjuje, da bi se stabilizacija na evropski ravni utegnila zgoditi šele v drugi polovici leta 2026.

Na Hrvaškem se kmetje tiho umikajo iz panoge. Po podatkih hrvaškega ministrstva za kmetijstvo je bilo v prvih sedmih mesecih 2025 odkupljenega 1,2 odstotka manj mleka kot leto prej, junija pa je bilo 289 proizvajalcev manj kot leto dni prej. Povprečna odkupna cena je znašala okrog 0,48 evra na kilogram, 8 do 10 odstotkov pod evropskim povprečjem. V prvih petih mesecih 2025 je Hrvaška uvozila mleka in mlečnih izdelkov za 195,5 milijona evrov, primanjkljaj v zunanji trgovini z mlečnimi izdelki pa je znašal 147 milijonov evrov.

Na ravni EU so mlekarne v prvih enajstih mesecih 2025 odkupile 1,3 odstotka več mleka. Največji padec cen v decembru glede na december 2024 so zabeležili v Belgiji (minus 27 odstotkov), na Nizozemskem in Irskem (minus 24) ter na Poljskem (minus 23). Slovenija je s sedemodstotnim padcem med državami z zmernejšim upadom, a šibka tolažba za kmete, ki so že pred krizo prejemali manj od evropskega povprečja.

Evropska mlečna industrija je v desetletju po letu 2013 svojo vrednost skoraj podvojila. To rast so poganjale izvozne priložnosti, ki se zdaj zapirajo. Peking spodbuja domačo proizvodnjo, kitajska samooskrba z mlečnimi izdelki se je povzpela na 70 do 80 odstotkov. Ameriške mlekarne z novimi obrati in nižjimi stroški pa se pripravljajo zavzeti del evropskega tržnega deleža.

Komisija Državnega sveta je pozvala k takojšnjim ukrepom za zaščito najbolj ranljivih kmetij in omilitev likvidnostnih pritiskov. Predlaga uporabo kriznih mehanizmov na ravni EU, kot so intervencijski ukrepi in zasebno skladiščenje, ter morebitne ukrepe za začasno zmanjšanje oddaje mleka v mlekarne. Dolgoročno komisija izpostavlja krepitev dodane vrednosti domačih mlečnih izdelkov, podporo kratkim dobavnim verigam in jasnejše označevanje porekla.

Po napovedih Jagodiča bi se padec cen lahko nadaljeval do marca, spomladi pa bi se razmere utegnile umiriti. Rezultati zadnje dražbe na platformi Global Dairy Trade so prvič od avgusta 2025 pokazali pozitiven cenovni indeks, kar nakazuje možen preobrat. Za slovenske, hrvaške in srbske kmete je vprašanje, ali bodo ta preobrat dočakali z neokrnjenimi čredami.