Ljubljana velja za eno najbolj toplotno obremenjenih mest v Evropi, kar mestne oblasti in strokovnjake sili k nujnemu iskanju rešitev. Na današnjem strokovnem posvetu v organizaciji društva za varstvo Alp Cipra Slovenija so poudarili, da so prostorsko načrtovanje, ozelenjevanje in trajnostna mobilnost ključnega pomena pri blaženju učinkov podnebnih sprememb.
V zadnjih desetletjih se je povprečna temperatura v mestu zvišala za kar 2,5 stopinje Celzija. Narašča število vročih dni in noči brez ohladitve, neurja pa povzročajo kar 65 % več intervencij kot pred petimi leti. Kot odziv je Mestna občina Ljubljana lani začela meriti temperature na 32 lokacijah in pripravlja digitalno platformo za spremljanje toplotnih otokov v realnem času.
Ljubljana si je lani z nazivom “podnebno nevtralno in pametno mesto” tudi uradno zastavila cilj doseči ogljično nevtralnost do leta 2030. V pomoč je akcijski načrt razogljičenja, ki vključuje ukrepe za preobrazbo energetskega sistema, trajnostno mobilnost, zmanjšanje odpadkov in uporabo zelene infrastrukture.
Na posvetu so bile predstavljene tudi uspešne lokalne pobude. Med njimi projekt preoblikovanja Misljeve ulice v Savskem naselju, kjer so prostor namenili pešcem in kolesarjem, ter ozelenitev dvorišča pri OŠ Prežihovega Voranca, kjer so asfalt zamenjale rastline, klopi in prostori za učence.
Kot je poudarila Gaja Trbižan iz organizacije Paz!Park, so šolska dvorišča lahko pravo polje za podnebno ukrepanje: “Nižje temperature in boljša kakovost bivanja – to so rezultati ozelenjevanja, ki jih potrebujemo po celi Ljubljani.”
