Na delo v Osrednjeslovensko regijo se vsak dan vozi 109 tisoč ljudi iz drugih delov države. Skoraj polovica zaposlenih iz Zasavja dela v prestolnici, več kot četrtina Gorenjcev ravno tako. Ljubljana in njena okolica ustvarita 40 odstotkov vse dodane vrednosti v državi, tam je koncentriranih 58 odstotkov vseh sredstev za raziskave in razvoj. Nobena druga slovenska regija ne dosega niti povprečja.
Te številke so ozadje današnje vladne predstavitve strategije regionalnega razvoja do leta 2050, ki obljublja temeljit preobrat. “Če želi Slovenija kot ekipa zmagovati, ni dovolj en vrhunski igralec, ampak mora biti dovolj dobra celotna ekipa,” je dejal premier Robert Golob.
Razkorak med Ljubljano in preostalo Slovenijo se zadnja desetletja vztrajno povečuje. Osrednjeslovenska regija dosega 148 odstotkov povprečne razvitosti države, Zasavje komaj 55. Razlika 93 odstotnih točk je druga najvišja v zgodovini meritev. Z izjemo Posavske so vse regije v zadnjih dvajsetih letih poslabšale svoj relativni položaj v primerjavi s slovenskim povprečjem.
| RAZVOJNE RAZLIKE MED SLOVENSKIMI REGIJAMI | |||
|---|---|---|---|
| Regija | BDP na prebivalca (% povprečja) | Delež v skupni BDV | Demografska projekcija do 2050 |
| Osrednjeslovenska | 148 % | 39,3 % | +6 % |
| Podravska | 81 % | 12,6 % | -8 % |
| Savinjska | 83 % | 10,7 % | -2 % |
| Gorenjska | 85 % | 8,6 % | -5 % |
| Jugovzhodna Slovenija | 89 % | 6,5 % | 0 % |
| Obalno-kraška | 92 % | 5,9 % | +2 % |
| Goriška | 84 % | 5,1 % | -7 % |
| Posavska | 76 % | 3,0 % | -4 % |
| Koroška | 72 % | 2,7 % | -13 % |
| Primorsko-notranjska | 74 % | 2,0 % | 0 % |
| Pomurska | 64 % | 3,5 % | -16 % |
| Zasavska | 55 % | 1,5 % | -12 % |
| Vir: SURS (2023), Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050 Lider.si | |||
Demografske projekcije kažejo, da se bo brez ukrepov razkorak še povečal. Do leta 2050 naj bi prebivalstvo raslo le v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji, drugod bo upadalo. Pomurska naj bi izgubila 16 odstotkov prebivalcev, Koroška 13, Zasavje 12. Delež starejših od 65 let bo povsod narasel, v nekaterih regijah bo presegel 30 odstotkov.
Strategija predvideva zasuk od dosedanje politike, ki je temeljila na razpršenem financiranju lokalnih infrastrukturnih projektov brez strateške koordinacije. Računsko sodišče je v reviziji za obdobje 2014-2017 ugotovilo, da sektorski projekti pogosto niso bili skladni s potrebami regij. Po novem naj bi vsaka od dvanajstih regij dobila svoje razvojne cilje, prilagojene njenim potrebam. Načrte bodo regije pripravile same, vlada jih bo potrdila in financirala.
Cilj je jasen: vsak prebivalec naj bi imel v radiju 35 kilometrov od doma dostop do kakovostnega delovnega mesta. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je to prevedel v bolj oprijemljivo merilo: pol ure z avtom do službe, vrtca, šole in zdravnika.
Obmejnim območjem grozi izpraznitev: mladi odhajajo, prebivalstvo se stara, javne storitve se krčijo, kar spodbuja nove odhode. Za ta območja predvideva poseben paket ukrepov, vključno s podporo turizmu, obnovljivim virom energije in biogospodarstvu.
Strategija opredeljuje pet prednostnih področij, od dostopa do javnih storitev in ekonomske preobrazbe do podpore obmejnim območjem, pomoči regijam v prehodu (Zasavje, Šaleška dolina) in prenove sistema upravljanja.
Vlada je decembra sprejela novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot pravno podlago, strategijo naj bi dokončno potrdila v prihodnjih tednih. Slovenija ima sicer že več kot petdeset let izkušenj s politiko skladnega regionalnega razvoja. Vprašanje ostaja, ali bo tokrat uspelo ustaviti koncentracijo v prestolnici.
3 Odgovora
Petdeset let regionalnih strategij, rezultat: razkorak se povečuje.
Pomurska bo do 2050 izgubila šestino prebivalcev. Kdo bo tam sploh še živel, da bo potreboval to službo v radiju 35 km?
109 tisoč ljudi se vsak dan vozi v Ljubljano na delo. To je cel Maribor na avtocesti. Zakaj država ne spodbuja podjetij, da odprejo pisarne drugje?