Ljubljana prvič izgublja pendlerje: 900 ljudi manj se vozi na delo v prestolnico

Ljubljana prvič beleži upad dnevnih delovnih migrantov. Po podatkih SURS se je lani v prestolnico vozilo na delo 141.500 ljudi iz drugih občin, 900 manj kot leto prej. Gre za prelom v trendu, ki se je stopnjeval več kot desetletje.

Obenem je iz Ljubljane odhajalo drugam 25.400 zaposlenih, 200 več kot v 2023. Skupni tok je tako znašal 166.900 oseb. Sledijo Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Slovenija ostaja država vozačev. Po podatkih Statističnega urada je lani na delo v drugo občino odhajalo 510 tisoč ljudi, torej vsak drugi zaposleni. Od 212 občin jih ima le 34 več delovnih mest kot prebivalcev.

Osrednjeslovenska regija že osmo leto zapored edina beleži presežek delovnih mest, lani 32,5 odstotka oziroma 82.400 več, kot je v njej zaposlenih prebivalcev. Medregijskih migrantov je bilo 207.300, kar je 22,5 odstotka vseh zaposlenih.

Obalno-kraška regija je presežek izgubila leta 2016. Od takrat je indeks delovne migracije najbolj upadel v primorsko-notranjski regiji, za 5,5 odstotne točke.

Trzin: tretja najmanjša občina, a magnet za zaposlene

Med 19 občinami z izrazitim presežkom delovnih mest izstopa Trzin. Ima triinpolkrat več delovnih mest kot prebivalcev. Dnevno vanj prihaja 5.500 ljudi, odhaja pa 1.320.

Dvakratni presežek imajo še Nazarje, Šempeter-Vrtojba, Murska Sobota in Odranci.

Na nasprotnem polu je 29 izrazito bivalnih občin, kjer delež delovnih mest ne dosega niti 36 odstotkov. Nobena od teh občin nima več kot 3.000 zaposlenih prebivalcev.

Hrvaški delavci še vedno vodilni, a tudi njihovo število pada

Prvič po desetih letih je upadlo število čezmejnih delovnih migrantov. Po navedbah SURS jih je bilo lani 6.650, kar je 2,1 odstotka manj kot leto prej.

Iz Hrvaške jih prihaja največ, 5.350, večinoma moških. Italijanov je 910. Avstrijci in Madžari v Slovenijo skorajda ne prihajajo.