Kakovost zraka v Ljubljani se je v zadnjih dveh desetletjih občutno izboljšala, lanske meritve pa so po ocenah občine in strokovnjakov najboljše doslej. Podatki iz vseh merilnih postaj kažejo izrazit in dolgoročen trend upadanja škodljivih onesnaževal, kar po besedah vodje občinskega oddelka za varstvo okolja Nataše Jazbinšek Seršen ni naključje, temveč rezultat sistematičnih in več let trajajočih ukrepov.
Meritve kakovosti zraka v prestolnici potekajo na štirih merilnih mestih. Tri so v upravljanju Agencije RS za okolje, ena pa je v lasti Mestne občine Ljubljana, z njo pa upravlja Elektroinštitut Milan Vidmar. Posebno težo imajo podatki z merilnih postaj, ki stojijo na prometno najbolj obremenjenih območjih, kot sta Tivoli oziroma Vošnjakova ulica in Celovška cesta, saj ti najbolje odražajo izpostavljenost prebivalcev vsakodnevnemu prometnemu onesnaženju.
Po besedah Jazbinšek Seršen se prav na teh lokacijah kažejo največji premiki. Vrednosti delcev PM2,5, ki veljajo za enega najpomembnejših kazalnikov vpliva zraka na zdravje, so bile lani občutno pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. Na postaji Tivoli oziroma Vošnjakova ulica je povprečna letna koncentracija znašala 14 mikrogramov na kubični meter, na postaji pri Arsu pa celo 11 mikrogramov. Dovoljena meja po veljavni zakonodaji znaša 20 mikrogramov.
Tudi pri delcih PM10, kjer zakonodaja dopušča največ 35 dni preseganja mejnih vrednosti letno, so bile razmere ugodne. Na prometno najbolj obremenjenem merilnem mestu je bilo takšnih dni lani 20, na Vojkovi cesti pa 14. To pomeni, da je Ljubljana ostala varno pod dovoljenimi pragovi in hkrati močno izboljšala razmere v primerjavi s preteklostjo.
Primerjava z letom 2006 razkrije razsežnost sprememb
V tem obdobju so se vrednosti nekaterih onesnaževal zmanjšale tudi za do 80 odstotkov, kar potrjuje, da izboljšanje ni kratkoročno ali povezano zgolj z ugodnimi vremenskimi razmerami, temveč gre za strukturni premik. Mestna politika na področju prometa, ogrevanja in rabe prostora je imela pri tem ključno vlogo.
Posebej spodbudno je dejstvo, da se je Ljubljana že zelo približala strožjim okoljskim standardom, ki bodo v Evropski uniji začeli veljati po letu 2030. V nekaterih primerih jih je celo že dosegla ali presegla. To daje mestu manevrski prostor za nadaljnje ukrepe in hkrati zmanjšuje tveganja za morebitne prihodnje sankcije ali omejitve.
Na občini napovedujejo nadaljevanje okoljskih vlaganj. Med pomembnejšimi projekti so posodobitev voznega parka Ljubljanskega potniškega prometa z električnimi in vodikovimi avtobusi ter dodatni ukrepi za zmanjševanje emisij iz individualnega prometa in ogrevanja. Župan Zoran Janković ob tem verjame, da bo k izboljšanju kakovosti zraka dolgoročno prispevala tudi načrtovana sežigalnica, ki naj bi nadomestila manj nadzorovane vire sežiganja.
Preberite več:
Ljubljana tako vstopa v novo fazo okoljskega upravljanja, kjer glavni izziv ni več lovljenje zakonskih mej, temveč njihovo dolgoročno preseganje v korist zdravja prebivalcev in kakovosti bivanja. Rezultati zadnjih meritev kažejo, da je ta cilj dosegljiv, če se ukrepi izvajajo dosledno in dovolj dolgo.
