Trgovanje na Ljubljanski borzi je minilo v znamenju nizke aktivnosti. Skupni promet je dosegel zgolj 181.931 evrov, kar je občutno pod običajnim povprečjem za glavni slovenski kapitalski trg.
Največji promet pri obveznicah
Največji obseg trgovanja so beležile obveznice družbe Krka. S 74 posli pri ceni 207.000 evrov po obveznici je delnica zrasla za 0,60 odstotka v primerjavi s predhodnim zaprtjem. Zanimivo je, da se je cena odprtja ujemala s ceno zaprtja na 207.000 evrih, kar kaže na negotovost vlagateljev glede nadaljnje smeri gibanja.
Luke Koper ni imela najboljšega dne. Pri 23 poslih je cena 65.000 evrov po obveznici pomenila padec za 1,45 odstotka. Ta korekcija prihaja po obdobju relativne stabilnosti, vendar manjka dovolj velik obseg poslov, ki bi nakazoval dolgoročnejši trend.
| Družba | Simbol | Cena zaprtja (EUR) | Sprememba (%) | Št. poslov | Promet (EUR) |
|---|---|---|---|---|---|
| Krka | KRKG | 207.000 | +0,60 | 74 | 3.696 |
| Luka Koper | LKPG | 65.000 | −1,45 | 23 | 1.739 |
| Petrol | PETG | 49.500 | −0,28 | 89 | 5.325 |
| NLB banka | NLBR | 178.000 | +0,28 | 89 | 5.325 |
| Salus | SALB | 49.200 | +0,43 | 3 | 220 |
Energetika in finance pod pritiskom
Družba Petrol je bila med redkimi z opaznejšo aktivnostjo – 89 poslov ob padcu cene za 0,28 odstotka. NLB banka ni zabeležila nobene transakcije, kar govori o previdnosti vlagateljev do bančnega sektorja.
Edina svetla točka je bila delnica SALB s skromno rastjo 0,43 odstotka, vendar pri simboličnem prometu le 220 evrov.
Obveznice brez prometa
Posebej izstopa dejstvo, da je večina državnih in korporativnih obveznic ostala brez kakršnekoli transakcije. Od pregledanih vrednostnih papirjev jih več kot dve tretjini ni zabeležilo nobenega prometa. To jasno kaže na likvidnostni problem trga in splošno zadržanost vlagateljev.
Roke zapadlosti obveznic segajo od leta 2027 do 2050, obrestne mere pa se gibljejo med 0,49 in 9,25 odstotka. V normalnih razmerah bi takšna ponudba morala pritegniti različne profile vlagateljev.
Ljubljanska borza se še naprej sooča s kroničnim pomanjkanjem likvidnosti. To otežuje oblikovanje realne cene vrednostnih papirjev in odvrača institucionalne vlagatelje od slovenskega kapitalskega trga.
