London na vrhu vseh časov, Wall Street pa ne najde miru pred umetno inteligenco

Londonski FTSE 100 je v torek prvič v zgodovini presegel 10.550 točk, frankfurtski DAX se je povzpel nad 25.000, ameriški indeksi pa so po dolgem prazničnem koncu tedna komaj ohranili pozitivno smer. Evropski vlagatelji slavijo, ameriški pa ne vedo, kam z denarjem.

Evropske borze so v torek zaključile odločno v zelenem. Vseevropski indeks STOXX 600 je pridobil 0,5 odstotka, londonski FTSE 100 pa je s skokom za 82 točk oziroma 0,8 odstotka dosegel novo rekordno vrednost 10.556 točk. Ključni vzvod za londonski rekord so bili podatki o britanskem trgu dela, ki so presenetili navzdol. Brezposelnost je v zadnjem četrtletju 2025 narasla na 5,2 odstotka, kar je najvišja raven od leta 2021, rast plač pa se je upočasnila na 4,2 odstotka, pod napovedmi analitikov. Vlagatelji so v tem prepoznali jasen signal, da bo Bank of England marca znižala obrestno mero. Kot je za Proactive Investors pojasnil Axel Rudolph, glavni tehnični analitik pri IG, so evropski indeksi pridobili kljub šibkejšemu nemškemu gospodarskemu razpoloženju in britanskemu trgu dela, saj je logika vlagateljev jasna: slabši podatki pomenijo hitrejše nižanje obrestnih mer.

Frankfurtski DAX 40 je dan zaključil 0,8 odstotka višje pri 24.998 točkah, tik pod simbolno mejo 25.000. Analitik Consorsbank Jochen Stanzl je v ponedeljkovi analizi, ki jo navaja MarketScreener, opozoril, da so vlagatelji v zadnjih tednih preusmerili kapital iz delnic z izpostavljenostjo do umetne inteligence v uveljavljene industrijske velikane, a da se je prejšnji teden izkazalo, da tudi ti niso odporni na strahove pred umetno inteligenco. Pariški CAC 40 se je dvignil za 0,5 odstotka na 8.361 točk, pri čemer so največ pridobile delnice luksuznih skupin LVMH in Hermès, obe za več kot odstotek, med drugim tudi na krilih obiska francoskega predsednika Macrona v Indiji.

Wall Street se je v torek vrnil po podaljšanem koncu tedna ob dnevu predsednikov, a navdušenja ni bilo. Indeks S&P 500 je pridobil zgolj 0,1 odstotka in dan zaključil pri 6.843 točkah, Dow Jones je napredoval za 32 točk oziroma 0,07 odstotka na 49.533, tehnološki Nasdaq pa je pristal s skromnim plusom 0,14 odstotka pri 22.578 točkah. Kot poroča CNBC, je bila seja izrazito nestabilna: S&P 500 je med dnevom pridobil pol odstotka, nato pa zdrsnil skoraj odstotek v minus, preden se je pozno popoldne pobral.

Tehnološke delnice so tudi v torek trpele zaradi umetne inteligence. Kot piše Trading Economics, so podjetja, ki prodajajo programsko opremo kot storitev, že tedne pod pritiskom, saj vlagatelji ocenjujejo, koliko bo avtomatizacija z orodji umetne inteligence zmanjšala povpraševanje po njihovih produktih. Oracle, Intuit in Salesforce so v torek izgubili med tri in pet odstotkov, AMD je zdrsnil za več kot štiri odstotke, Nvidia pa je po nihajih med trgovanjem vendarle umirila izgubo, potem ko je Citi ponovil priporočilo za nakup. Izstopala sta še General Mills, ki je izgubil sedem odstotkov po znižanju letne napovedi, in Genuine Parts, ki je po razočaravajočih četrtletnih rezultatih utonil za skoraj 15 odstotkov.

Predsednik chicaške enote Federalnih rezerv Austan Goolsbee je v torkovem nastopu na CNBC napovedal, da je letos mogoče še več znižanj obrestnih mer, če se bo inflacija vrnila na pot proti dvema odstotkoma. Kot poroča Reuters, je Goolsbee opozoril, da januarska inflacija pri 2,4 odstotka sicer navidezno nakazuje napredek, a da inflacija v storitvah s 3,2-odstotno letno rastjo še zdaleč ni pojenjala. Trgi trenutno pričakujejo, da Fed ne bo spremenil obrestnih mer vse do junijskega zasedanja, ko bi jih po pričakovanjih že vodil novi predsednik Kevin Warsh, ki ga je imenoval predsednik Trump.

Donos na desetletne ameriške državne obveznice je zdrsnil na 4,03 odstotka, najnižje v zadnjih dveh mesecih, in v torek podprl bančni sektor in izdajatelje kreditnih kartic. Zlato je med azijskim trgovanjem seglo nad 5.000 dolarjev za unčo, nafta Brent pa se je gibala okoli 69 dolarjev za sod, podprta z geopolitičnimi tveganji ob jedrskih pogajanjih med ZDA in Iranom v Ženevi ter mirovnimi pogajanji glede Ukrajine.

V sredo je pozornost trgov usmerjena na zapisnike januarskega zasedanja Feda, iz katerih bi se lahko razbralo, kako razdeljeni so odločevalci glede nadaljnjega sproščanja denarne politike. V petek sledi indeks osebne potrošnje (PCE), merilo inflacije, ki mu Fed daje prednost, in bo verjetno odločilen za pričakovanja glede junijskega zasedanja.