Razprava o zvereh, divjadi in varstvu narave se na Gorenjskem vse bolj odmika od abstraktnih načel in seli na teren. Tam, kjer se posledice odločitev, ali njihove odsotnosti, merijo v izginjajočih populacijah, spremenjeni krajini in naraščajočih konfliktih. Gorenjski lovci opozarjajo, da se vpliv zveri, zlasti šakala, kljub rekordnemu odstrelu ne zmanjšuje, temveč se še krepi. Hkrati pa se v politiki odpira novo poglavje zaščite alpskega kozoroga.
Predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč gorenjskega lovsko-upravljavskega območja Andrej Avsenek poudarja, da so lovci lani po spremembi predpisov in uvedbi nočnega lova uplenili rekordnih 159 šakalov. Kljub temu je ta zver v zadnjih treh letih zavzela praktično vsa lovišča na Gorenjskem, predvsem nižinska. Posledice so po njegovih besedah očitne, saj na Sorškem polju srnjadi skoraj ni več, šakal pa se širi tudi v visokogorska območja, kjer intenziven odstrel še ni vzpostavljen.
Izkušnja z območij, kjer je bil odstrel šakala večji, kaže, da se populacija mladičev srnjadi tam ponovno povečuje. Za lovce je to dokaz, da je prav odstrel ključen upravljavski ukrep. Takšna logika pa je v vedno večjem nasprotju z javnim diskurzom o varstvu narave, ki pogosto prezre dinamiko plena in plenilca na lokalni ravni.
Šakal pa ni edini dejavnik sprememb
Število divjih prašičev se je v treh desetletjih povečalo za enajstkrat, jelenjad se prostorsko širi in je danes prisotna skoraj v vseh loviščih, medtem ko druge vrste, od zajcev do poljskih kur, lokalno izginjajo. Srnjad, nekoč temelj gorenjskih lovišč, je v zadnjih letih doživela strm upad. Običajni letni odstrel okoli 4500 osebkov se je lani zmanjšal na približno 3300.
Lovci ob tem opozarjajo še na paradoks upravljanja z velikimi zvermi. Čeprav teh formalno ne upravljajo, v praksi opravljajo večino terenskega dela, od zbiranja podatkov do izvajanja nujnih odlovov, kadar je ogroženo življenje ali premoženje. Zato zahtevajo večjo vlogo pri odločanju. Brez vpliva tistih, ki so vsakodnevno v naravi, upravljanje ostaja teoretično.
Urgentna zaščita alpskega kozoroga
V to že napeto razmerje je posegla še pobuda Levica za urgentno zaščito alpskega kozoroga. Poslanka Tatjana Greif je vlado pozvala, naj kozoroga še pred volitvami uvrsti med zavarovane vrste in prepove komercialni trofejni lov. Po navedbah pobude je kozorog v Sloveniji na robu izumrtja. Ocenjujejo, da jih je le še okoli 250, večinoma na območju Triglavskega narodnega parka.
V drugih alpskih državah (Italiji, Švici, Avstriji in Franciji) je kozorog strogo zaščiten, v Sloveniji pa še vedno velja za lovno divjad. Zaradi tega je izpostavljen tudi komercialnemu trofejnemu lovu, ki ga organizirajo tuje agencije, cene odstrela pa segajo do 32.000 evrov.
Levica opozarja še na statusni paradoks. Slovenija kozoroga obravnava kot tujerodno vrsto, čeprav obstajajo morfološki in genetski dokazi njegove avtohtonosti. Ta odločitev ima konkretne posledice, saj vrsta ne more biti uvrščena na rdeči seznam ogroženih in zavarovanih živali.
Preberite več:
Tu se razprava zaplete. Lovci na eni strani opozarjajo, da se zaradi porušenega ravnovesja in rasti zveri nekatere vrste že umikajo ali izginjajo. Politika pa na drugi strani izpostavlja enega najbolj ikoničnih simbolov gorske narave in zahteva takojšnjo zaščito. Oboje je res in oboje je del istega problema.
