Na srečanju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj so se zbrali predstavniki lovskih družin in kmetijskih strokovnjakov, kjer so opozorili na poglobljene težave slovenskega podeželja.
Lovci so izrazili zaskrbljenost glede finančne nezmožnosti kritja vse večjih škod, ki jih povzročajo divje živali, medtem ko kmetijski strokovnjaki svarijo pred morebitnim vnosom afriške prašičje kuge, ki bi imela resne posledice za domačo rejo prašičev.
Po ocenah Lovske zveze Slovenije je škoda, ki jo povzročajo divje živali, v posameznih primerih že presegla 100.000 evrov, pri čemer se je v zadnjih letih močno povečala. Predsednik Lovske zveze Alojz Kovšca je izpostavil, da samo lovska družina Vransko trenutno vodi postopke za okoli 40.000 evrov škod, medtem ko družina iz Ruš za več kot 100.000 evrov. Glavni razlog za povečano škodo je sprememba vedenja živali, ki se zaradi prisotnosti zveri, predvsem volkov, združujejo v večje jate, kar vodi do večje škode na manjših območjih.
Lovske družine opozarjajo, da nimajo več dovolj finančnih sredstev za kritje vseh odškodnin, zato predlagajo ustanovitev državnega sklada, kamor bi po njihovih predlogih del sredstev usmerjali iz koncesijskih plačil, država pa bi sklad dopolnjevala. Takšen model bi po njihovem spodbudil tudi odgovorno upravljanje s populacijo divjadi, saj lovci in kmetje skupaj nosijo stroške, država pa bi lahko bolje poskrbela za biotsko pestrost.
Poleg pogoste škode po divjadi, ki so jo povzročili šakali, je Kovšca opozoril tudi na težave pri izvajanju odstrela, kjer jih nekateri prebivalci ovirajo. Izpostavil je tudi nevarnost namernega hranjenja divjadi, ki lahko vodi k zgoščevanju živali in povečevanju škode ter predstavlja nevarnost za prebivalce.
Veliko tveganje prašičje kuge pri nas
Strokovnjak Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Peter Pribožič, je opozoril na hitro širjenje afriške prašičje kuge na območju Evrope. Po njegovih podatkih je bilo letos v regiji potrjenih več tisoč primerov med divjimi in domačimi prašiči, zlasti v državah, ki mejijo na Slovenijo. Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Madžarska beležijo velike izbruhe, kar predstavlja veliko tveganje tudi za Slovenijo.
Afriška prašičja kuga je smrtonosna za prašiče, prenaša se preko poginulih živali, izločkov in tudi oblačil ter obutve ljudi, ki prihajajo v stik z okuženim območjem. Med rejci prašičev obstaja zaskrbljenost zaradi potencialnega vnosa bolezni preko okuženega mesa ali suhomesnatih izdelkov.
Po besedah Pribožiča je okužbo med divjimi prašiči skoraj nemogoče izkoreniniti, ko se virus enkrat utrdi v populaciji, zato je dosledno spoštovanje biovarnostnih ukrepov nujno za preprečevanje stika med divjimi in domačimi živali.
Ključni ukrepi za zajezitev bolezni vključujejo povečano vzorčenje in nadzor, zgodnje odkrivanje poginulih živali, poostren nadzor nad gibanjem mesa in trofej ter zavedanje in izobraževanje rejcev in lovcev o pomenu biovarnosti.
Preberite več:
Zaenkrat v Sloveniji primerov afriške prašičje kuge še niso zabeležili, a strokovnjaki opozarjajo, da je le vprašanje časa, kdaj bo bolezen prečkala meje, če ne bodo sprejeti preventivni ukrepi in poostren nadzor.
