Francoski predsednik je v intervjuju za Les Echos, objavljenem v nedeljo, izjavil, da bo EU prisiljena ukrepati, če Peking ne odpravi neravnovesij. Evropska industrija je po njegovih besedah ujeta med ameriškim protekcionizmom in kitajsko ofenzivo.
Emmanuel Macron je tik po vrnitvi s tridnevnega državnega obiska na Kitajskem zadal najostrejši udarec Pekingu doslej. V obsežnem intervjuju za poslovni dnevnik Les Echos je francoski predsednik razkril, da je kitajskemu vodstvu zagrozil z uvedbo carin po vzoru Združenih držav Amerike, če ne bo ukrepov za zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja.
“Poskušal sem Kitajcem pojasniti, da njihov trgovinski presežek ni vzdržen, ker ubijajo lastne stranke, zlasti s tem, da od nas skoraj ničesar več ne uvažajo,” je dejal Macron. “Povedal sem jim, da bomo Evropejci prisiljeni v prihodnjih mesecih sprejeti odločne ukrepe po zgledu ZDA, na primer uvedbo carin na kitajske izdelke.”
Trgovinski primanjkljaj Evropske unije do Kitajske je lani presegel 300 milijard evrov. Številka je za Bruselj alarmantna, saj Kitajska na evropski trg pošilja vedno večje količine blaga, medtem ko evropski izvozniki na kitajskem trgu izgubljajo tla.
Položaj evropske industrije je po Macronovih besedah kritičen. “Kitajska želi prebosti srce evropskega industrijskega in inovacijskega modela, ki je zgodovinsko temeljil na obdelovalnih strojih in avtomobilski industriji,” je opozoril. Težavo dodatno zaostruje Washington, saj je Trumpova administracija letos uvedla 57-odstotne carine na kitajske izdelke, ki so bile oktobra v okviru dogovora med državama znižane na 47 odstotkov. Posledica je po Macronovih besedah masovno preusmerjanje kitajskih izdelkov, prvotno namenjenih ameriškemu trgu, proti Evropi.
“Danes smo ujeti med obema in to je vprašanje življenja ali smrti za evropsko industrijo,” je bil neposreden Macron. “Postali smo trg za prilagajanje in to je najslabši možni scenarij.”
Doseganje soglasja med 27 članicami EU o carinah na kitajsko blago ostaja zahtevno. Macron je priznal, da Nemčija, ki ima na Kitajskem močno industrijsko prisotnost, “še ni povsem usklajena z našim stališčem”. Berlin tradicionalno nasprotuje trgovinskim omejitvam, ki bi lahko sprožile povračilne ukrepe proti nemškim izvoznikom avtomobilov in strojev.
Francoski predsednik je hkrati predstavil pogajalski predlog za umiritev napetosti. Evropa bi po njegovi zamisli odpravila omejitve izvoza opreme za polprevodniško industrijo, Kitajska pa bi v zameno ukinila restrikcije pri izvozu redkih zemelj, ki so ključne za proizvodnjo baterij in elektronike.
Macron je kitajske družbe pozval k neposrednim naložbam v Evropi. “Ne moremo nenehno samo uvažati, kitajska podjetja morajo priti v Evropo,” je poudaril, a hkrati opozoril, da kitajski investitorji ne smejo delovati kot “plenilci” s “hegemonističnimi cilji”. Kot zgled ustreznega pristopa je navedel evropska podjetja, ki so pred četrt stoletja vstopila na kitajski trg, kot sta EDF in Airbus.
Obisk na Kitajskem, ki je bil Macronov četrti od leta 2018, ni prinesel konkretnih zavez Pekinga glede zmanjšanja trgovinskega neravnovesja. Francoski predsednik očitno stavi na to, da bodo javne grožnje s carinami premaknile kitajsko stran k pogajanjem, preden bo Bruselj prisiljen ukrepati.
