Francoski predsednik Emmanuel Macron je v intervjujih, ki so jih danes sočasno objavili Le Monde, Financial Times, The Economist, Süddeutsche Zeitung, El País, Il Sole 24 Ore in De Tijd, Evropo pozval k preobratu gospodarske doktrine. Če unija v prihodnjih treh do petih letih ne bo občutno povečala naložb v obrambo, umetno inteligenco, kvantno tehnologijo in energetski prehod, jo bodo tekmeci po njegovih besedah “popolnoma pometli”.
Cena te ambicije: približno 1,2 bilijona evrov javnih in zasebnih naložb letno. Macron za financiranje predlaga evrske obveznice, namenjene prihodnjim izdatkom, ne poravnavi starih dolgov. EU je v primerjavi z Združenimi državami in Kitajsko premalo zadolžena, neizkoriščena zadolžitvena sposobnost pa je v času tehnološke tekme napaka, kot je za Le Monde povedal po poročanju agencije Reuters.
Francija skupno zadolževanje zagovarja že leta, a predlog vedno znova naleti na odpor varčnih članic, na čelu z Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko. Macron se tokrat sklicuje na precedens iz leta 2020, ko je EU za sklad za okrevanje po pandemiji izdala skupni dolg v vrednosti 724 milijard evrov. Zagovorniki so to takrat opisali kot enkraten ukrep. Francoski predsednik zdaj zahteva drugo fazo, tokrat za oborožitev in tehnologijo.
Časovnica ni naključna. Intervjuji so izšli dva dni pred neuradnim vrhom voditeljev EU v belgijskem dvorcu Alden Biesen, kjer bodo v četrtek razpravljali o konkurenčnosti. Macron želi zasesti prostor, ki ga je pred njim začrtal Mario Draghi v poročilu o konkurenčnosti iz septembra 2024. Doslej je bilo v celoti izvedenih komaj 15 odstotkov Draghijevih priporočil, je ocenil European Policy Innovation Council v analizi, ki jo je objavil Financial Times. Ob Draghiju bo k razpravam v Alden Biesenu povabljen tudi Enrico Letta, avtor poročila o prihodnosti enotnega trga, kot poroča EUbusiness.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dan prej voditeljem poslala pismo s podobnimi usmeritvami. Po poročanju Euronews in portala EUnews.it poziva k “evropski preferenci” pri javnih naročilih, k dokončanju enotnega trga in k uporabi mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki omogoča, da devet ali več držav napreduje brez soglasja vseh 27. Razlike med nacionalnimi regulacijami po njeni oceni ustrezajo 45-odstotni carini na blago in 110-odstotni na storitve.
Toda najostrejši del intervjujev je geopolitičen. Macron je Trumpovo administracijo označil za “odkrito protieveropsko” in jo obtožil, da si želi “razčlenitve” unije, kot poroča Financial Times. Strategija popuščanja po njegovi oceni ne deluje. ZDA bodo v prihodnjih mesecih zagotovo napadle Evropo zaradi digitalne regulacije, je opozoril, pri čemer je kot sprožilec navedel morebitno uporabo akta o digitalnih storitvah (DSA) za nadzor tehnoloških podjetij, ki bi lahko sprožila nove ameriške carine.
Macron opaža dvoje: “kitajski trgovinski cunami” in nestabilnost z ameriške strani, ki se menja iz minute v minuto. Grožnje glede Grenlandije, farmacevtskih izdelkov in tehnologije se ne bodo ustavile, je prepričan. Evropa se ne sme pustiti uspavati v lažen občutek varnosti samo zato, ker Washington občasno popusti, je povedal v pogovorih, ki jih povzema Reuters.
V intervjuju za Il Sole 24 Ore je po poročanju Agenzie Nova razgrnil štiri osi gospodarske strategije: poenostavitev in dokončanje enotnega trga, diverzifikacijo trgovinskih partnerstev, evropsko preferenco v strateških sektorjih ter naložbe v inovacije. Med prednostnimi področji je navedel obrambo, varnost, okoljski prehod ter umetno in kvantno inteligenco. Zagovarjal je tudi promocijo digitalnega evra in stabilnih kovancev v evrih, da bi Evropa zmanjšala odvisnost od ameriških plačilnih operaterjev.
Macronov mandat se izteče spomladi 2027. V Davosu je januarja te ideje že nakazal, a danes jih je prvič formuliral tako ostro in v tako široki medijski ofenzivi. Petnajst mesecev pred koncem predsednikovanja postavlja Francijo v vlogo pobudnice skupnega evropskega zadolževanja.
Odgovor bo jasen v četrtek. Nemčija, ki jo vodi koalicija Friedricha Merza, je sicer odprla vrata “Evropi dveh hitrosti”, a skupno zadolževanje ostaja rdeča črta v Berlinu. Macronov adut: tokrat se mu pridružuje komisija, Draghi se je že izrekel za pragmatičen federalizem, Trumpove grožnje pa počasi spreminjajo računico tudi pri najbolj varčnih.
