Macronov obisk Pekinga razgalja 306 milijard evrov vredno vrzel med Evropo in Kitajsko

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek v Pekingu zaključil tridnevne pogovore s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, ki so razkrili strukturne napetosti v odnosih med Evropsko unijo in Kitajsko – od rekordnega trgovinskega primanjkljaja do odvisnosti od kritičnih mineralov in vprašanja prihodnosti evropske industrije.

Macron je ob srečanju v Veliki dvorani ljudstva opozoril, da se svet sooča z nevarnostjo razpada mednarodnega reda, ki je desetletja zagotavljal mir. V tem kontekstu je dialog med Francijo in Kitajsko po njegovih besedah bolj nujen kot kadarkoli, poroča Euronews. Vendar analitiki dvomijo, da lahko takšni sestanki odpravijo globoke ekonomske asimetrije med celinama.

Tianchen Xu, višji ekonomist pri Economist Intelligence Unit, je za CNBC povedal, da srečanje sicer zagotavlja platformo za angažma na najvišji ravni, a je vprašanje, ali lahko resnično reši nakopičene probleme. Trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko je leta 2024 dosegel 305,8 milijarde evrov – kar predstavlja skok za skoraj 60 odstotkov od leta 2019, navaja Al Jazeera. Samo Kitajska je odgovorna za 46 odstotkov celotnega trgovinskega primanjkljaja Francije.

Macron je Xiju jasno sporočil, da kitajski trgovinski presežek z ostalim svetom postaja nevzdržen, medtem ko naložbe v Evropo ostajajo prenizke, poroča Bloomberg. Pozval je k vzpostavitvi jasnejšega okvira za privabljanje kitajskih neposrednih naložb, a je obenem opozoril na kitajsko hiperprodukcijo in odvisnost od izvoza, ki po njegovih besedah vodi v globalno trgovinsko neravnovesje.

Noah Barkin, analitik za Kitajsko pri raziskovalni skupini Rhodium Group, je za Reuters pojasnil, da mora Macron kitajskemu vodstvu jasno sporočiti, da bo Evropa odgovorila na naraščajoče ekonomske in varnostne grožnje iz Pekinga, obenem pa preprečiti stopnjevanje napetosti, ki bi lahko vodilo v popolno trgovinsko vojno in diplomatski zlom. To ni enostavno sporočilo za posredovanje, je dodal.

Xi je v odgovor izjavil, da bodo kitajska vrata ostala samo še bolj odprta, in napovedal širitev dostopa do trga. Kitajska je po njegovih besedah pripravljena uvažati več iz Francije, vendar v zameno pričakuje pravično in spodbudno okolje za kitajska podjetja v Franciji, navaja CNBC. Obe strani sta podpisali 12 sporazumov o sodelovanju na področjih staranja prebivalstva, dvostranskih naložb, jedrske energije in varstva velikih pand.

Daniel Balazs, raziskovalec pri S. Rajaratnam School of International Studies v Singapurju, je za CNBC ocenil, da obisk odraža francosko ambicijo biti stabilizirajočo silo v odnosih med EU in Kitajsko. Dobri odnosi s Francijo po njegovih besedah zagotavljajo, da ima Kitajska zaveznike znotraj EU, ko Bruselj sprejema ekonomske in politične odločitve, ki vplivajo na kitajske interese.

Nad pogovori je visela senca nedavnega spora o redkih zemljah. Kitajska je oktobra napovedala omejitve izvoza kritičnih mineralov, kar je sprožilo val zaskrbljenosti v evropski avtomobilski industriji, sektorju čiste energije in polprevodniški panogi. EU je pri oskrbi z magneti iz redkih zemalj kar 98-odstotno odvisna od Kitajske, medtem ko azijska velesila nadzoruje 91 odstotkov svetovne predelave teh mineralov, navaja The Diplomat. Macron je zato poudaril, da je nujno ustvariti okolje zaupanja in obvladovati vsako tveganje nestabilnosti v dobavnih verigah.

Philippe Le Corre, višji sodelavec pri newyorškem Center for China Analysis, je za CNBC ocenil, da lahko Macron predstavi argumente za partnerstvo enakih. To vključuje odpiranje širšega kitajskega trga evropskim podjetjem in morda odpiranje poti skupnim vlaganjem v Evropi na manj občutljivih področjih, je pojasnil.

Macronov obisk je potekal v ozračju napetosti zaradi evropskih carin na kitajske električne avtomobile in kitajskih proti-ukrepov proti francoskemu konjaku. Kljub nedavni otvoritvi nove proizvodne linije Airbusa na Kitajskem večje naročilo do 500 letal ni bilo sklenjeno, kar po navedbah Bloomberga daje Pekingu pogajalsko moč nasproti Washingtonu, ki pritiska za naročila Boeingovih letal.

Francija bo leta 2026 predsedovala skupini G7, Kitajska pa združenju APEC, kar obema stranema daje strateški interes za gradnjo mostov. Macron je Xija pozval k sodelovanju s skupino G7 pri oblikovanju pravičnejših in močnejših pravil, namesto sistema, ki temelji na preživetju najmočnejšega, poroča Al Jazeera.

Obisk je razkril temeljno dilemo evropske politike do Kitajske: kako ohraniti dostop do kitajskih trgov in tehnologij, obenem pa zaščititi lastno industrijo in zmanjšati strateške odvisnosti. Rezultat pekinških pogovorov kaže, da enostavnih rešitev ni – podpisani sporazumi so v veliki meri simbolični, strukturne napetosti pa ostajajo nerešene.