Madžarska narodna banka (MNB) je na zadnjem letošnjem zasedanju ohranila ključno obrestno mero pri 6,5 odstotka, a presenetila s spremembo komunikacije. Guverner Mihály Varga je napovedal prehod na povsem podatkovno vodeno monetarno politiko, kar je sprožilo takojšnjo oslabitev forinta na najnižjo raven v zadnjih šestih tednih.
Odločitev monetarnega sveta v torek, 16. decembra, je bila sicer pričakovana. Spremljala pa jo je bistvena sprememba napovedi prihodnje politike. Namesto dosedanjega poudarjanja dolgoročnega ohranjanja strogih monetarnih pogojev je centralna banka prvič po več kot letu dni odprla vrata morebitnemu znižanju obrestnih mer. Varga je na novinarski konferenci dejal, da bo monetarni svet odslej na vsakem zasedanju posebej ocenjeval makroekonomske podatke in inflacijske obete ter na tej podlagi sprejemal odločitve.
Premik v komunikaciji je odmeval na deviznem trgu. Tečaj evra proti forintu je s 384,5 v sredo popoldne poskočil nad 387, kar je najvišja raven od začetka novembra.
Péter Virovácz, vodilni ekonomist pri ING Bank, ocenjuje, da bi obrestna mera lahko ostala na sedanji ravni vse do jeseni 2026. Centralna banka bo po njegovem mnenju prezrla začasno znižanje inflacije v prvem četrtletju prihodnjega leta. Opozarja pa na tveganja: “Znižanje obrestne mere marca bi pomenilo velik pritisk na forint in odliv špekulativnega kapitala.” Zoltán Varga iz Equilora je ocenil, da je bila guvernerjeva retorična drža izrazito mehkejša od pričakovane, kar nakazuje ugodnejšo oceno tveganj.
Analitika MBH Bank Márta Balog-Béki in Ádám Rodic sta zapisala, da sprememba napovedi kaže na možnost zgodnejšega znižanja obrestnih mer, kot so pričakovali trgi. János Nagy iz Erste je dodal, da odločitev ni bila presenečenje, inflacijski podatki pa so nekoliko ugodnejši od septembrskih napovedi.
Centralna banka je objavila tudi nove makroekonomske napovedi. BDP naj bi letos zrasel le za 0,5 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od septembrske napovedi. Za leto 2026 je napoved znižana z 2,8 na 2,4 odstotka, za leto 2027 pa s 3,2 na 3,1 odstotka. Na inflacijski strani so napovedi ugodnejše: letošnja povprečna inflacija naj bi znašala 4,4 odstotka namesto 4,6, za leto 2026 pa je napoved znižana s 3,8 na 3,2 odstotka.
Varga je pojasnil, da naj bi se inflacija v začetku leta 2026 začasno spustila pod triodstotni cilj centralne banke, nato pa se do konca leta ponovno približala zgornji meji tolerančnega pasu. Doseganje cilja pričakuje šele v drugi polovici leta 2027. Opozoril je, da inflacijska pričakovanja gospodinjstev ostajajo visoka, kar zahteva nadaljnjo previdnost.
Forint je letos do začetka decembra okrepil za sedem odstotkov proti evru in presegel regionalno povprečje. Zadnji teden je prinesel obrat. Najprej je bonitetna agencija Fitch Ratings 5. decembra znižala obete za madžarsko državno oceno s stabilnih na negativne. Ohranila je bonitetno oceno BBB, le eno stopnjo nad špekulativno kategorijo. Nato je sledila sprememba komunikacije centralne banke, ki je dodatno oslabila forint.
Fitch je v obrazložitvi navedel fiskalne skrbi. Ocenjuje, da bo proračunski primanjkljaj letos dosegel pet odstotkov BDP, prihodnje leto pa 5,6 odstotka, kar bistveno presega vladne cilje. Analitičarka Malgorzata Krzywicka je na tiskovni konferenci pojasnila, da je bila odločitev za znižanje obetov predvsem posledica poslabšanja fiskalne poti. S tem imajo vse tri velike bonitetne agencije negativne obete za Madžarsko, S&P pa jo ocenjuje eno stopnjo nižje, na BBB-, le korak od špekulativne kategorije.
Virovácz je v pogovoru za portal Pénzcentrum ocenil, da madžarsko gospodarstvo ne sledi učbeniškim vzorcem: tri leta praktično stagnira, inflacija pa ostaja vztrajno visoka. Za leto 2026 napoveduje možnost pozitivnih presenečenj, opozarja pa na tveganja, povezana s parlamentarnimi volitvami spomladi.
Gábor Regős iz Gránit Alapkezelő meni, da ostaja ključno vprašanje, pri kateri ravni forinta bo centralna banka pripravljena znižati obrestno mero. Tečaj pod 370 forintov za evro bi lahko bil signal za premik v monetarni politiki.
Analitiki pričakujejo, da bo centralna banka v letu 2026 znižala obrestne mere za skupno 50 do 75 bazičnih točk. Prvo znižanje naj bi sledilo najverjetneje v drugem ali tretjem četrtletju. Péter Aradványi iz Equilora ocenjuje, da bi lahko prišlo že v drugem četrtletju, Virovácz pa pričakuje ohranitev sedanje ravni vsaj do jeseni. Za konec leta 2026 večina analitikov napoveduje obrestno mero med 5,75 in 6 odstotki.
MNB je s torkovo odločitvijo potrdila, da v letu 2025 ni niti enkrat posegla v obrestno mero. To se ni zgodilo od leta 2019. Sprememba komunikacije jasno kaže, da se obdobje strogih monetarnih pogojev bliža koncu. Trgi bodo v prihodnjih mesecih pozorno spremljali inflacijske podatke in politične razplete pred spomladanskimi volitvami.
En odgovor
Tri leta stagnacije, inflacija vztrajna, Fitch znižal obete, vse tri agencije negativne – in zdaj MNB namiguje na nižje obrestne mere pred spomladanskimi volitvami. Gospodarstvo ali politika, kdo tu vodi monetarno politiko?