Budimpešta stopnjuje pritisk na Kijev. Po tem ko je v sredo ustavila izvoz dizla, madžarska vlada zdaj razmišlja tudi o zaustavitvi dobave električne energije in zemeljskega plina Ukrajini, če ta ne obnovi pretoka ruske surove nafte po naftovodu Družba.
Vodja kabineta premierja Viktorja Orbána Gergely Gulyás je na četrtkovi novinarski konferenci dejal, da Budimpešta korake usklajuje s Slovaško. Madžarsko potezo je označil za odgovor na “nesprejemljivo” ravnanje Kijeva, ki da namerno odlaša z obnovo pretoka nafte, čeprav od 6. februarja za to ni več tehničnih ovir. Po navedbah madžarskih oblasti ruski napad z dronom 27. januarja ni poškodoval samega naftovoda, temveč le bližnje skladišče, kar po njihovem ne upravičuje tako dolgega zastoja.
Madžarska in Slovaška gostita zadnji dve rafineriji v EU, ki predelujeta rusko nafto iz naftovoda Družba. Obe državi sta morali po prekinitvi pretoka seči v državne strateške rezerve. Bratislava je v sredo odobrila uporabo 250.000 ton nafte iz zalog, Budimpešta pa je sprostila rezerve na zahtevo rafinerije MOL. Gulyás je dejal, da madžarske zaloge zadostujejo za tri mesece.
Za grožnjami stojijo konkretne številke. Kot poroča Reuters, po podatkih kijevske svetovalne družbe ExPro Madžarska in Slovaška februarja pokrivata 68 odstotkov ukrajinskega uvoza električne energije. Madžarska sama zagotavlja polovico, Slovaška dobrih 18 odstotkov. Poleg tega je Madžarska lani v Ukrajino izvozila 2,9 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je predstavljalo 45 odstotkov vseh ukrajinskih uvozov. Januarja letos se je ta delež nekoliko znižal na 38 odstotkov, ker je Varšava prevzela večji del dobave.
Slovaški premier Robert Fico je že v sredo omenil možnost zaustavitve nujne dobave električne energije. Fico trdi, da so po podatkih slovaških obveščevalnih služb popravila na naftovodu že končana in da gre za namerno oviranje Kijeva.
Gulyás je na novinarski konferenci ponovil tudi obtožbe, da Ukrajina poskuša vplivati na madžarske parlamentarne volitve, razpisane za 12. april. Kijev očitke zavrača. Orbán je na oblasti 16 let, vendar v anketah pred aprilskimi volitvami zaostaja za opozicijsko stranko Tisza.
Spor ima tudi širšo razsežnost. Madžarska in Slovaška sta zaprosili Evropsko komisijo za izjemo, ki bi jima omogočila nakup ruske nafte po morju kljub sankcijam EU. Nafta bi lahko potovala po Jadranskem naftovodu skozi Hrvaško, a je hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar dejal, da bi naftovod sicer lahko prevažal večje količine, vendar ne ruske surove nafte.
V Bruslju so sporočili, da so v stiku z Ukrajino glede časovnice popravil in da ne vidijo izrednih tveganj za naftno oskrbo obeh držav, saj imata zaloge za 90 dni. Ob tem so izrazili pripravljenost za sklic posebne skupine za usklajevanje nujne dobave nafte.
