Madžarski premier Viktor Orban bi lahko evropskim davkoplačevalcem naložil še višje stroške za podporo Ukrajini, če bi se odločil blokirati nadaljnjo zamrznitev ruskega premoženja v vrednosti 210 milijard evrov ali pa prisilil Evropsko unijo (EU) k odpravi sankcij, je opozoril estonski zunanji minister Margus Tsahkna.
Če bi se Orbanova grožnja, ki sicer nenehno visi v zraku, čeprav je madžarski premier doslej ni udejanil, uresničila, bi države skupine G7 in EU ostale brez kritja pri večmilijardnih posojilih, ki so bila Ukrajini dana z jamstvom, vezanim na rusko premoženje.
Lani sta EU in skupina držav G7, vključno z ZDA, Kanado, Japonsko in Združenim kraljestvom, dobiček od zamrznjenega ruskega premoženja uporabili za podporo 50-milijardnega posojila Ukrajini.
Če bo rusko premoženje odmrznjeno, bosta EU in ZDA morali prevzeti po 20 milijard evrov posojil, preostanek pa bi padel na druge države skupine G7.
“Problem je, da bi premoženje, ki služi kot jamstvo za posojilo, izginilo,” je za Financial Times dejal Tsahkna.
Sedanji režim zamrznitve ruskega premoženja poteče julija, evropski uradniki pa pričakujejo, da bo Orban v prihajajočih pogovorih o tem še bolj nepopustljiv. Vsaka odločitev glede sankcij EU mora biti sprejeta soglasno.
“Če bo premoženje odmrznjeno, bo imetje ruske centralne banke vrnjeno Rusiji kot nagrada Putinu. Tega ne smemo dopustiti,” je komentiral Tsahkna.
Evropska komisija išče alternativni načrt za primer, da zamrznitev ne bo podaljšana, vendar uradniki EU opozarjajo, da so vse pravne možnosti zapletene.
“Potrebujemo pravni okvir ali postopke,” je dejal Tsahkna.
Estonija zagovarja zaseg ruskega premoženja namesto nadaljevanja sankcij in zamrznitve.
Nekatere države EU in skupine G7 pa menijo, da bi to pomenilo kršitev mednarodnega prava in ogrozilo zaupanje v evro.
Belgija, od koder finančni posrednik Euroclear upravlja s 190 milijardami evrov ruskega premoženja, odločno nasprotuje zasegu, saj bi bila v tem primeru Belgija prva tarča pravnih postopkov, ki bi jih sprožila Rusija.
“Naše stališče ostaja nespremenjeno. Zaplemba v tem trenutku ni možna zaradi vseh tveganj, povezanih s tem. Poleg tega je bolje ohraniti premoženje zamrznjeno kot neke vrste vzvod v okviru mirovnih pogajanj z Rusijo,” je poudaril belgijski podpredsednik vlade Vincent Van Peteghem.
Tsahkna pravi, da razume belgijsko stališče.
“Jasno je, da jih ne smemo pustiti samih v tako zapleteni situaciji,” je poudaril in dodal, da bi bilo idealno, če bi odločitev sprejela celotna skupina G7.
Preberite več:
Tsahkna dodaja, da je nujno nadaljevati pogovore z Madžarsko, saj je Orbanova vlada odvisna od evropskih skladov.
“Vem, da imajo veliko težav v gospodarstvu,” je še dejal.
