Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjártó je po nujnem zasedanju obrambnega in energetskega varnostnega sveta, ki ga je sklical premier Viktor Orbán, pozval Bruselj k takojšnji odpravi prepovedi uvoza ruske nafte in plina v vseh državah Evropske unije. Vojna na Bližnjem vzhodu je z globalnega trga izbrisala velik del ponudbe nafte, cene pa so v ponedeljek presegle 108 dolarjev za sod.
“Bruselj mora ukrepati takoj, brez ideoloških predsodkov, v interesu evropskih narodov in gospodarstva,” je Szijjártó dejal v video nagovoru, ki ga je predvajala televizija M1. Če EU ne odpravi sankcij, bo to po njegovih besedah “izjemno globok udarec za evropsko gospodarstvo, saj z rastjo cen energentov rastejo vse cene.”
Ozadje izjave je kriza v Hormuški ožini, skozi katero je pred eskalacijo konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom potekalo 33 odstotkov svetovnega pomorskega transporta surove nafte in 20 odstotkov prevoza utekočinjenega zemeljskega plina. Po poročanju agencije Reuters je nafta vrste Brent v ponedeljek poskočila za več kot 20 odstotkov in presegla 110 dolarjev za sod, kar je rast, ki je primerljiva z najhujšimi energetskimi šoki zadnjih desetletij. Iranska Revolucionarna garda je konec februarja razglasila ožino za zaprto in zagrozila, da bo napadla vsako plovilo, ki bi jo poskušalo prečkati.
Szijjártó je poudaril, da je učinek bližnjevzhodne vojne na Evropo “pomnožen”, saj celina ne trpi pomanjkanja samo zaradi konflikta v Perzijskem zalivu, temveč tudi zaradi prepovedi uvoza ruskih energentov, ki jo je EU uzakonila januarja letos. Uredba (EU/261/2026), ki jo je Svet EU sprejel 26. januarja z glasovi 24 od 27 držav, po poročanju Euronewsa predvideva postopno ukinitev uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Madžarska in Slovaška sta glasovali proti ter napovedali tožbo pred Sodiščem EU.
Madžarski pritisk na Bruselj ima širše zgodovinsko ozadje. Szijjártó je 4. marca obiskal Moskvo, kjer se je sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in po poročanju TASS-a pridobil zagotovila, da bo Rusija Madžarski še naprej dobavljala nafto in plin po nespremenjenih cenah. Obisk je sledil več tednov trajajoči krizi z naftno cevjo Družba, ki po ukrajinskem ozemlju od konca januarja ne deluje, Budimpešta pa za to krivi Kijev.
Po podatkih analitske družbe Kpler je pretok tankerjev skozi Hormuško ožino v prvih dneh marca upadel za 83 odstotkov, s 24 plovil dnevno na komaj štiri. Irak, Združeni arabski emirati in Kuvajt so začeli omejevati črpanje, ker nimajo kam skladiščiti nafte. Analitiki Goldman Sachs so že pretekli teden ocenili, da bi nafta lahko presegla 100 dolarjev za sod, kar se je danes uresničilo.
EU za zdaj ne kaže pripravljenosti za popuščanje. Energetski komisar Dan Jørgensen je ob sprejemu januarske uredbe zavrnil “kakršen koli umik od prepovedi ruske energije,” predsednica Komisije Ursula von der Leyen pa je govorila o “obdobju popolne evropske energetske neodvisnosti od Rusije.” Uredba sicer vsebuje varnostno klavzulo, ki Komisiji v primeru razglašene izredne situacije omogoča začasno prekinitev prepovedi uvoza za največ štiri tedne, a le, če je resno ogrožena zanesljivost oskrbe.
