V zadnjih dneh se med malimi delničarji Ljubljanske borze stopnjujejo skrbi o katerih opozarjata Vseslovensko združenje malih deležnikov in Mali delničarji Slovenije, saj da bi morebitni prevzem Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina lahko negativno vplival na neodvisnost slovenskega kapitalskega trga.
Fina, hrvaška agencija, ki med drugim upravlja register in ima pomembno vlogo v finančnem sektorju na Hrvaškem, namerava prevzeti Zagrebačko burzo. Ta borza pa je že lastnica Ljubljanske borze, kar pomeni, da bi lahko ljubljanska borza prešla v last hrvaške države.
Po poročanju medijev je Hanfa (hrvaški finančni regulator) že odobrila Fini pridobitev do 100 % deleža Zagrebačke burze. Fina trenutno že drži približno 9,99 % deleža, vendar namerava kupiti še dodatne deleže, tudi od drugih večjih delničarjev.
To spremembo lastništva v Sloveniji spremljajo z zaskrbljenostjo. Mali delničarji opozarjajo, da selitev ključne borzne infrastrukture v roke državnega organa druge države prinaša tveganja, povezana s političnim vplivom in administrativnimi interesi, ki morda niso povsem v skladu z neodvisnim delovanjem kapitalskega trga.
Zakaj so mali delničarji zaskrbljeni?
Po mnenju združenj malih delničarjev bi prevzem lahko vplival na odločanje borze, ne zgolj kot finančnega mehanizma, ampak tudi kot strateške infrastrukture. Če bi borzo v celoti nadzorovala državna agencija druge države, obstaja tveganje, da bi se prioriteti borze uskladile z interesi te države, ne pa vedno z najboljšimi poslovnimi koristi za vse delničarje. To bi lahko ogrozilo načela objektivnosti, preglednosti in profesionalnosti, na katerih bi moral temeljiti kapitalski trg.
Poleg tega opozarjajo na možne politične ali regulativne stiske, če bi poslovanje Ljubljanske borze postalo predmet državne politike Hrvaške. Tak scenarij bi lahko zmanjšal zaupanje delničarjev, zlasti manjših, ki na upravljanje nimajo velikega vpliva.
Slovenska finančna industrija se je odzvala previdno
Nekateri predstavniki menijo, da bi bil prevzem priložnost za krepitev sinergij med tržnimi infrastrukturami regije, kar bi lahko prineslo stabilnost in večjo učinkovitost. Po drugi strani pa se pojavljajo opozorila, da bi bil ciljno usmerjen prevzem, kjer bi dominirali državni interesi, lahko nevaren.
Po poročanju Svet24 naj bi več velikih slovenskih podjetij že razmišljalo o oblikovanju konzorcija, ki bi objavil protiponudbo za prevzem Zagrebačke burze. Namen bi bil ohraniti domači vpliv na Ljubljansko borzo in preprečiti dominacijo tujega državnega organa.
Medtem slovenski regulator, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), še pregleduje dovoljenje, ki ga mora Fina pridobiti, da prevzem dokončno izpelje.
Kako velik je vpliv prevzema?
Po zadnjih javno dostopnih podatkih je 100 % delnic Ljubljanske borze (LJSE) v lasti Zagrebačke burze. To pomeni, da je vsak prevzem Zagrebačke burze neposredno prevzem tudi Ljubljanske borze.
Poleg tega promet na Ljubljanski borzi ni zanemarljiv. V poročilu Banke Slovenije je razvidno, da se je v prvi polovici leta 2024 promet na borzi močno povečal – znašal je 238,9 milijona evrov, kar kaže na nezanemarljiv pomen borze za slovenski finančni trg.
Zaskrbljenost malih delničarjev Slovenije ni le izraz finančnih pomislekov, temveč tudi varovanja suverenosti kapitalskega trga. Čeprav Fina zagovarja prevzem kot korak k sinergijam in večji učinkovitosti, ne smemo prezreti političnih tveganj, povezanih z lastništvom ključne finančne infrastrukture s strani tuje države.
Preberite več:
Prihodnost Ljubljanske borze je zdaj negotova, ključna vprašanja, kot je, ali bo ohranila neodvisnost in delovala v interesu slovenskih delničarjev, pa ostajajo.
