Junij prinaša mešane rezultate v slovenskem gradbeništvu. Čeprav je bilo izdanih 9% manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot maja, pa se je število načrtovanih stanovanj povečalo za kar 29%, kažejo podatki državnega statističnega urada. Podrobnosti razkrivajo zanimive premike med stanovanjsko in nestanovanjsko gradnjo.
Skupno je bilo junija izdanih 510 gradbenih dovoljenj, kar je nekoliko manj kot prejšnji mesec. Med njimi je bilo 230 dovoljenj za stanovanjske stavbe, kar predstavlja 7-odstotno rast v primerjavi z majem. Nasprotno je bilo dovoljenj za nestanovanjske stavbe 280, kar je 18% manj kot mesec prej. Manj dovoljenj je bilo izdanih predvsem za industrijske in skladiščne objekte, medtem ko se je število dovoljenj za gostinske, poslovne in upravne stavbe nekoliko povečalo.
Skupna površina načrtovanih stavb – stanovanjske in nestanovanjske skupaj – je znašala nekaj več kot 122.000 kvadratnih metrov, kar je približno 1% manj kot maja. Povečanje površin je bilo zabeleženo pri stanovanjskih stavbah, kjer se je prostor povečal za 9%, medtem ko je površina nestanovanjskih načrtovanih stavb upadla za 10%.
Kje bodo zrasla nova stanovanja?
Najpomembnejši podatek pa je skok števila načrtovanih stanovanj. Junija je bilo predvidenih 309 novih enot, kar je 69 več kot v maju. Največ novih stanovanj (212) bo zgrajenih v enostanovanjskih hišah, od tega 7 več kot mesec prej. V večstanovanjskih objektih pa bo nastalo 77 novih stanovanj, kar je več kot 44 novih enot več kot v maju. Posebne kategorije, kot so stanovanja za posebne družbene skupine, so vključene s 19 načrtovanimi enotami, medtem ko je eno stanovanje predvideno tudi v nestanovanjski stavbi.
Povprečna velikost stanovanj se spreminja glede na vrsto objekta: enostanovanjske hiše bodo merile povprečno 160 kvadratnih metrov, večstanovanjski objekti po približno 100 kvadratnih metrih, stanovanja za posebne družbene skupine pa okoli 72 kvadratnih metrov.
Največ novih stanovanj bo zgrajenih v podravski regiji, kjer bo zraslo kar 77 novih enot, kar predstavlja 25% vseh načrtovanih stanovanj. Sledita osrednjeslovenska z 60 in savinjska regija s 34 novimi stanovanji. Posavska regija bo prejela 29 novih stanovanj (9%), najmanj pa jih je načrtovanih v zasavski regiji, kjer so predvidena le tri nove stanovanja.
Stanovanjski sklad s skoraj 700 novimi stanovanji
Stanovanjski sklad RS bo s 100 milijoni evrov dokapitalizacijskih sredstev, ki jih je zagotovila država, prednostno izvedel sedem projektov gradnje javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj, skupaj 681 enot, s čimer želi pospešiti reševanje stanovanjske problematike v Sloveniji. Med ključnimi projekti so soseske v Ljubljani (Podutik Glince), Mariboru (Novo Pobrežje), Kranju (Ob Savi), Celju (Novi trg), Novem mestu (Podbreznik), Lendavi (Ob Kobiljem potoku) in Tržiču (Mlaka), zaključek vseh pa je predviden do leta 2028.
Preberite več:
Slovenija je maja izstopala kot vodilna med državami članicami EU po rasti gradbeništva, saj je v primerjavi z aprilom zabeležila kar 5,4-odstotno povečanje obsega gradbenih del – največ med vsemi državami z razpoložljivimi podatki, kažejo današnji podatki Eurostata. Tudi v medletni primerjavi je Slovenija dosegla opazno rast, in sicer za 3,6 odstotka, kar potrjuje
