Vsak december se na policah trgovin pojavlja isto vprašanje: koliko bomo kupili, koliko bo ostalo, koliko bo odpadlo? Letos pa nas želi na to opozoriti kampanja Manj kupuješ, manj škoduješ, ki združuje več slovenskih organizacij in želi, da praznični čas diši po domačem in odgovornem pristopu k potrošnji.
Cilj kampanje je jasen: spodbujati potrošnike k premišljenim odločitvam pri nakupu hrane in daril, hkrati pa okrepiti podporo lokalnim pridelovalcem ter slovenskemu kmetijstvu. “Letošnja kampanja spodbuja posameznike, družine in skupnosti, da praznični čas preživijo z mislijo na okolje in ljudi, ki jih obkrožajo,” pojasnjujejo organizatorji iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.
Kampanja letos poteka že drugo leto in vključuje več sodelujočih organizacij kot lani. Poleg Mladinske zveze so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Vsaka od teh organizacij prispeva svoj delež strokovnega znanja in mreže stikov, da sporočilo doseže čim širši krog ljudi.
Slovenska hrana in trajnost kot osnova prazničnih izbir
Če pogledamo podatke Statističnega urada RS, povprečno slovensko gospodinjstvo v času praznikov potroši več kot 400 evrov za hrano in darila, pri čemer je delež lokalnih in trajnostnih izdelkov pogosto skromen. Kampanja opozarja, da lahko že z majhnimi spremembami, tj. izbiro lokalnega sadja, zelenjave, mesa in drugih pridelkov, bistveno zmanjšamo okoljski odtis.
Če bi potrošniki praznične nakupe usmerili k lokalnim proizvajalcem, bi to pomenilo neposredno podporo kmetijam in lokalnemu gospodarstvu, kar krepi vitalnost podeželja in zagotavlja ohranjanje delovnih mest.
Kampanja poudarja tudi trajnostni vidik: krajše transportne poti, manj embalaže, manj zavržene hrane in večja kakovost izdelkov. “S tem, ko izberemo slovenske izdelke, podpiramo domače pridelovalce, skrajšujemo transportne poti ter prispevamo k ohranjanju delovnih mest, krajine in vitalnosti podeželja,” so prepričani organizatorji.
Sistemskega pristopa ne gre zanemariti
Vendar pa kampanja ni le opozorilo posameznikom. Organizatorji poudarjajo, da mora biti trajnostni pristop do prehranskih sistemov tudi sistemski. To pomeni jasne politike, podporo kmetom in spremembe v celotni prehranski verigi. Projekt omogoča sodelovanje kmetov, raziskovalcev in odločevalcev pri razvoju podnebno odpornih kmetijskih sistemov, ki bodo lahko vzdržali izzive prihodnosti.
Primer dobre prakse je spodbujanje lokalnih tržnic in sodelovanje s socialnimi podjetji, ki zmanjšujejo odpadke in podpirajo lokalno zaposlenost. Tovrstni ukrepi niso le ekološko smiselni, temveč prispevajo k družbeni koheziji in večji odpornosti slovenskega kmetijstva.
Od posameznika do skupnosti
Vsakodnevna dejanja posameznika se na koncu seštevajo. Kampanja Manj kupuješ, manj škoduješ nas opominja, da odgovorne praznične izbire ne začnemo šele pri mizi, temveč že v trgovini in pri načrtovanju nakupov. Čeprav gre za majhne korake, izbiro slovenskega jabolka namesto uvoženega, domačega medu namesto industrijskega ter trajnostno pridelanega darila, se učinek sešteje na ravni skupnosti.
Statistično gledano, če bi vsako slovensko gospodinjstvo pri prazničnih nakupih povečalo delež lokalnih izdelkov za 10 %, bi to po ocenah Umanotere pomenilo dodatnih 15 milijonov evrov prihodkov za domače kmete in proizvajalce. To je številka, ki jasno kaže, da posameznikovo ravnanje vpliva na širšo sliko.
Poleg spodbujanja posameznikov kampanja nagovarja tudi podjetja in lokalne skupnosti, da vključijo trajnostne prakse v svoje delovanje. To pomeni zmanjšanje embalaže, uporabo obnovljivih virov energije in podporo lokalnim iniciativam.
Preberite več:
“Odgovornost ni le v naših nakupih, ampak tudi v tem, kako podjetja oblikujejo svoje procese,” pojasnjujejo pri Focusu. “Le s sodelovanjem potrošnikov, proizvajalcev, raziskovalcev in odločevalcev lahko oblikujemo prehranski sistem, ki je pravičnejši, odpornejši in trajnosten.”
