Mar Ameriki grozi stagflacija?

graph
Narašča zaskrbljenost zaradi širjenja carinske vojne. Foto: Freepik

Najnovejše ekonomske projekcije uradnikov ameriške centralne banke Federal Reserve kažejo na pojav, ki ga nekateri ekonomisti imenujejo “blaga stagflacija“, kar sproža zaskrbljenost, da bi ameriška gospodarska premoč lahko kmalu začela slabeti.

Stagflacija je obdobje, v katerem se hkrati povečujeta inflacija in brezposelnost, kar se je v ZDA zgodilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To obdobje velja za eno najtežjih v ameriški gospodarski zgodovini po Veliki depresiji, poroča Reuters.

Takratni uradniki so imeli napačne ekonomske podatke in pristope, medtem ko so politiki neuspešno poskušali zajeziti inflacijo z ukrepi, kot so nadzor cen in neučinkovite kampanje, na primer Fordova pobuda “WIN“.

Danes ekonomisti znižujejo napovedi gospodarske rasti in zvišujejo ocene inflacije zaradi velikih sprememb v gospodarski politiki predsednika Donalda Trumpa, kar odpira vprašanje, ali bi se lahko ponovil scenarij izpred pol stoletja.

Teoretično bi gospodarska šibkost in naraščajoča brezposelnost morali zmanjšati inflacijo, vendar so podražitve nafte v sedemdesetih letih privedle do rasti cen, kar bi se zdaj lahko ponovilo zaradi Trumpove carinske politike. Trumpova administracija trdi, da so carine del širšega gospodarskega prestrukturiranja, ki bi skupaj z deregulacijo in znižanjem davkov moralo omogočiti ustvarjanje novih delovnih mest in nižje cene.

Prejšnji teden Federal Reserve ni spreminjal obrestnih mer, je pa napovedal dve znižanji do konca leta. Njihove nove projekcije vzbujajo skrb, da se bo gospodarska rast upočasnila, brezposelnost narasla bolj od pričakovanj, obstoječe in bodoče carine pa bi lahko pospešile inflacijo.

Pričakovanja nižjih obrestnih mer in višje inflacije kažejo na predpostavko, da bo rast cen zaradi carin enkraten skok, kar je enaka napaka, kot so jo zagrešili med pandemijo, ko so inflacijo označili za “prehodno“, preden se je izkazalo, da ni bila, piše v analizi britanske agencije.

Ameriška centralna banka je v sedemdesetih letih poskušala zajeziti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer, kar je povzročilo dve recesiji.

Predsednik Feda Jerome Powell je poudaril, da tisto obdobje predstavlja pomembno lekcijo in ne bo ponovil istih napak. Poudaril je, da nič ne kaže na ponovitev stagflacije iz sedemdesetih let.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji