Vodilna evropska turistična platforma European Best Destinations (EBD) je Maribor razglasila za najboljšo evropsko vinsko prestolnico leta 2026. Štajerska prestolnica se je uvrstila pred francoski Bordeaux na drugem in portugalski Porto na tretjem mestu, kar pomeni, da je slovensko mesto pri mednarodnih ocenjevalcih poželo višje ocene od dveh najbolj prepoznavnih vinskih znamk na svetu.
EBD je v ožji izbor uvrstila 31 mest, ki izstopajo po zgodovinski vinogradniški tradiciji, prepoznavnosti in razvitosti ponudbe vinskega turizma. Končna razvrstitev je temeljila na naboru strokovnih kriterijev, med katerimi so kakovost in ugled vin, trajnostni pristopi, vinska infrastruktura in gastronomija, povezanost kulture z vinom, dostopnost destinacije ter razmerje med kakovostjo in ceno. Maribor je dosegel 9,8 točke od 10 možnih.
Na lestvici desetih najboljših evropskih vinskih prestolnic za leto 2026 so se za Mariborom, Bordeauxjem in Portom zvrstili še španski Haro v pokrajini La Rioja, madžarski Tokaj, francoski Beaune, italijanski Bolzano, nemški Trier ter italijanska Bolgheri in Verona.
Za mesto ob Dravi so ocenjevalci izpostavili več razlogov: izjemno tradicijo vinogradništva in vinarstva, edinstveni svetovni simbol v obliki najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, avtentičnost, odsotnost množičnega turizma ter kakovost celotne ponudbe. Novica o izboru je odmevala tudi v Forbesu in drugih mednarodnih medijih.
Najstarejša trta na svetu, sorte žametovka oziroma modra kavčina, raste na pročelju Hiše stare trte v četrti Lent že več kot 450 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Letno rodi med 35 in 55 kilogramov grozdja, iz katerega nastane od 15 do 35 litrov izjemno redkega vina. Potomke te trte danes rastejo v 27 državah po svetu, med drugim pred Hradčanskim gradom v Pragi in pred Vinskim muzejem v Parizu.
Pod mariborskim mestnim središčem se razprostira vinska klet podjetja Vinag, ki spada med največje in najstarejše klasične tunelske vinske kleti v Evropi. Najstarejši del kleti, zgrajen leta 1847, obsega 15.000 kvadratnih metrov s 2,1 kilometra dolgimi podzemnimi hodniki in skupno zmogljivostjo treh milijonov litrov. Ob kleti in Stari trti mesto obiskovalcem ponuja tudi tri vinske ceste po okoliških vinorodnih gričih, kjer prevladujejo sorte šipon, laški rizling, sauvignon blanc, chardonnay in traminec.
Za Maribor je nova titula nadaljevanje načrtnega umeščanja na mednarodni turistični zemljevid. Leta 2023 je platforma EBD mesto razglasila za najboljšo evropsko kulinarično destinacijo, ko je Maribor z več kot 68.600 glasovi prehitel Dunaj, London, Kopenhagen, Prago, Rim in Pariz. Zdaj se k gastronomskemu ugledu dodaja še vinski.
“Naslov vinske prestolnice Evrope je izjemna povezovalna priložnost. Z njim presegamo meje mesta in neposredno povezujemo mariborske, štajerske in slovenske vinarje, gostince, organizatorje doživetij, kulturne ustanove in turistične ponudnike v skupno zgodbo,” je za STA povedal Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor. Skupaj s partnerji, kot sta najboljše evropsko mesto kulturne dediščine Ptuj in Štajerska kot ena vodilnih evropskih destinacij, zavod sledi ambiciji umeščanja celotne regije na svetovni zemljevid.
Z novim nazivom bo mariborski zavod za turizem letos izvajal mednarodno promocijo, usmerjeno v goste z višjo dodano vrednostjo ter ljubitelje avtentičnih vinskih, kulinaričnih in kulturnih doživetij. Na 5. Mariborskem turističnem forumu, ki je potekal 5. februarja, je izkušnje in razvojne pristope ob gostitelju že predstavila destinacija Porto, tretjeuvrščena na letošnjem seznamu.
Vprašanje, ali bo Maribor novo prepoznavnost znal pretvoriti v konkretne turistične številke, ostaja odprto. Doslej je mestu vsaka mednarodna titula prinesla medijsko odmevnost v prestižnih publikacijah od Forbesa do National Geographica in Conde Nast Travellerja. Ali bo vinska prestolnica leta 2026 pritegnila tudi vinske turiste z debelejšimi denarnicami, pa bo pokazal čas.
