MDS poziva Slovenijo k fiskalni konsolidaciji in opozarja na tveganja

Mednarodni denarni sklad je zaključil redne konzultacije s Slovenijo in državi priporočil postopno zmanjševanje primanjkljaja. Javni dolg sicer ostaja pri 66 odstotkih BDP, a pritiski na izdatke naraščajo.

Izvršni odbor Mednarodnega denarnega sklada je danes objavil zaključke konzultacij s Slovenijo po četrtem členu statuta organizacije. Washingtonska institucija priznava, da slovensko gospodarstvo kaže odpornost, a vladi vseeno svetuje hitrejšo fiskalno konsolidacijo, ki bi ohranila manevrski prostor za morebitne prihodnje šoke.

Gospodarska rast se je po podatkih sklada v prvem četrtletju 2025 skrčila zaradi šibkega zunanjega povpraševanja in upada naložb, a se je v nadaljevanju leta okrepila. Za celotno leto 2025 sklad napoveduje 0,8-odstotno rast, ki naj bi se v naslednjih dveh letih pospešila na 2,2 oziroma 2,3 odstotka. Srednjeročno naj bi se ustalila pri dobrih dveh odstotkih, pri čemer bodo demografski vetrovi v nasprotni smeri izravnavali pozitivne učinke naložb in rasti produktivnosti.

Inflacija, ki je v obdobju 2022-23 dosegla večdesetletne vrhove, se je lani umirila na dva odstotka, letos pa naj bi po napovedih sklada začasno poskočila na 2,5 odstotka, predvsem zaradi višjih cen hrane. Postopno naj bi se vrnila proti dvodstotnemu cilju Evropske centralne banke.

Primanjkljaj širši od pričakovanj

Fiskalna slika je manj ugodna. Primanjkljaj sektorja država se je letos povzpel z 0,9 na 2,2 odstotka BDP. K temu so po oceni sklada največ prispevali izdatki za obnovo po lanskih poplavah, reforma plačnega sistema v javnem sektorju in uvedba zimskega regresa, ki so ga vlada in socialni partnerji uzakonili novembra. Vsi zaposleni v javnem in zasebnem sektorju so ga decembra prejeli v višini 639 evrov neto.

Sklad ocenjuje, da proračun za leto 2026 ustrezno podpira gospodarsko aktivnost, a opozarja, da bi manjši primanjkljaj pomagal ohraniti fiskalni prostor. Srednjeročno naj bi se primanjkljaj ustalil pri slabih treh odstotkih BDP, javni dolg pa naj bi po rahlem letošnjem upadu na 66 odstotkov BDP v naslednjih letih znova začel naraščati.

Sklad priporoča širitev davčne osnove pri DDV in dohodnini, izboljšanje davčne administracije ter reformo davka na nepremičnine. Slovenija bi lahko tudi znižala davčni klin na delo, ki ostaja med višjimi v Evropi in zavira rast. Pri odhodkih izpostavlja potrebo po rednem preverjanju učinkov plačne reforme v javnem sektorju. Morebitne dodatne izdatke za obrambo bi morali po mnenju sklada pokrivati s prerazporeditvijo sredstev, ne z zadolževanjem.

Pokojninska reforma ključna

Poročilo obširno obravnava tudi strukturne reforme. Izvajanje lani sprejete pokojninske reforme je ključno za dolgoročno vzdržnost javnega pokojninskega sistema. Če bi se demografski pritiski okrepili, bodo morda potrebni dodatni ukrepi.

Sklad opozarja tudi na pomanjkanje usposobljene delovne sile, ki ga občutijo zlasti izvozno usmerjena podjetja. Priporoča boljše usklajevanje izobraževalnega sistema s potrebami trga dela, širitev poklicnega in vseživljenjskega učenja ter hitrejše priznavanje tujih kvalifikacij.

Bančni sistem ostaja po oceni sklada odporen. Banke so dobro kapitalizirane, visoko likvidne in dobičkonosne. Kreditna tveganja so se sicer nekoliko povečala pri nekaterih izvozno usmerjenih proizvodnih podjetjih, zato sklad priporoča nadaljnje spremljanje kakovosti sredstev. Davek na bilančno vsoto bank, ki velja do konca leta 2028, naj bi po izteku veljavnosti pomagal ohranjati kapitalske blažilnike.

Tveganja nagnjena navzdol

Sklad ocenjuje, da so tveganja za napoved nagnjena navzdol. Zaostrovanje trgovinskih ukrepov in podaljšana negotovost bi lahko oslabili izvozno povpraševanje, spodkopali zaupanje in zmanjšali naložbe. Višje uvozne cene bi upočasnile zniževanje inflacije in zmanjšale realne dohodke. Na domači strani bi zamude pri izvajanju javnih naložb ali strukturnih reform ter rast plač, ki bi prehitevala produktivnost, lahko ogrozile konkurenčnost in upočasnile dohitevanje evropskih vrstnikov.

Med pozitivnimi tveganji sklad izpostavlja morebitni hitrejši napredek pri poglabljanju enotnega trga EU, kar bi lahko dvignilo slovensko potencialno rast prek večjega trga in lažjega dostopa do kapitala ter talentov.