Evropska komisija je v začetku decembra predstavila seznam 235 izbranih energetskih projektov, ki jih uvršča med projekte skupnega in vzajemnega interesa (PCI/PMI). Gre za ključne projekte, ki bodo pomagali vzpostaviti bolj povezano, varno in trajnostno energetsko infrastrukturo v Evropi. Kot državljani in podjetja, ki smo odvisni od stabilnega energetskega sistema, vidimo, da gre za ambiciozen korak k ciljem EU na področju energije in podnebja.
Projekti skupnega interesa so tisti, ki pomembno prispevajo k notranji energetski povezanosti EU in k doseganju evropskih energetskih in podnebnih ciljev. Projekti vzajemnega interesa pa so čezmejni projekti, ki vključujejo države EU in nečlanice, s čimer se krepi mednarodno sodelovanje in povezovanje energetskih omrežij.
Na seznamu je 113 električnih projektov, vključno s pametnimi omrežji, hranili in projekti na morju, 100 projektov za vodik (od tega 51 vodikovodov, 22 elektrolizerjev, 18 hranilnikov in 9 terminalov) ter 17 projektov za čezmejno infrastrukturo za ogljikov dioksid. Poleg tega so izbrani tudi trije projekti pametnih plinskih omrežij.
Pet projektov, kjer sodeluje tudi Slovenija
Slovenija je vključena v pet ključnih projektov, ki se dotikajo tako električne energije, pametnih omrežij kot tudi zajemanja ogljika. Med njimi so:
- Green Switch: slovensko-hrvaško-avstrijski projekt, ki krepi nacionalna omrežja, povečuje zmogljivosti priklapljanja razpršenih obnovljivih virov in omogoča boljšo preglednost distribucijskega omrežja.
- Tune: madžarsko-slovaško-slovenski projekt za izboljšanje energetskih omrežij in nadzora v treh državah.
- Prinos: Apollo C02: projekt zajemanja in shranjevanja ogljika pod morjem, v katerega so vključene tudi Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija in Italija. CO2 bo transportiran do terminala Revithoussa v Grčiji, nato pa skladiščen blizu Prinosa.
- Črpalna hidroelektrarna Kozjak: projekt HSE in Elesa na reki Dravi, ki povečuje kapacitete proizvodnje zelene energije.
- Pametno plinsko omrežje med Slovenijo in Hrvaško: omogoča učinkovitejše upravljanje plinskega sistema in povezovanje z drugimi čezmejnimi projekti.
Število projektov po področjih
| Vrsta projekta | Število projektov |
|---|---|
| Električna energija in pametna omrežja | 113 |
| Morska omrežja | 19 |
| Vodik in elektrolizerji | 100 |
| Pametna plinska omrežja | 3 |
| Čezmejna infrastruktura za CO2 | 17 |
| Projekt po 24. členu | 2 |
| Viri: Delegirana uredba, Sporočilo za javnost EK | |
Pospešeni postopki
Evropska komisija je zagotovila, da bodo izbrani projekti imeli možnost kandidirati na razpisih CEF Energy (instrument za povezovanje Evrope). Poleg tega bodo postopki dovoljevanja in priprave projektov pospešeni, kar bo skrajšalo čas od načrtovanja do realizacije.
Do leta 2040 bo v evropsko energetsko infrastrukturo po ocenah komisije potrebno investirati 1.500 milijard evrov. Za primerjavo: od leta 2014 do danes je bilo z instrumentom CEF Energy zagotovljenih le osem milijard evrov, medtem ko bo v obdobju 2028–2034 proračun povečano petkrat, s približno 5,84 milijarde evrov na skoraj 30 milijard.
Hitreje do končnih uporabnikov
Projekti so za državljane in gospodarstvo izjemno pomembni, saj prinašajo več ključnih učinkov. Povečujejo energetsko varnost, saj povezovanje omrežij zmanjšuje odvisnost od ene same države ali vira energije. Hkrati podpirajo podnebne cilje, saj projekti vodika, elektrike iz obnovljivih virov in zajemanja CO2 prispevajo k zmanjševanju emisij.
Čezmejno sodelovanje med državami krepi regionalno stabilnost in omogoča učinkovitejšo izrabo infrastrukture, pospešeni postopki dovoljevanja in financiranja pa zagotavljajo, da pridejo energija in tehnologija hitreje do končnih uporabnikov.
Za Slovenijo to pomeni priložnost, da z vključitvijo v te projekte poveča zanesljivost svojega energetskega sistema, okrepi kapacitete za obnovljive vire, izboljša čezmejno sodelovanje in logistiko ter prispeva k doseganju podnebnih ciljev EU. Za podjetja in državljane pa to pomeni tudi možnost novih investicij, razvoj inovativnih tehnologij in dolgoročno energetsko neodvisnost.
Preberite več:
Če pogledamo celotno sliko, vidimo, da je EU s temi 235 projekti naredila velik korak naprej. Gre za kombinacijo elektrike, vodika, pametnih omrežij in zajemanja CO2, ki bo prispevala k energetski stabilnosti in zeleni prihodnosti. Slovenija ima v tem kontekstu pomembno vlogo, saj njeni projekti predstavljajo ključni del čezmejne in nacionalne energetske strategije.
