Po lanskem znižanju mej za vstop v sistem normiranih odhodkov se te z letošnjim letom ponovno zvišujejo. Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki ga je Državni zbor sprejel novembra lani, prinaša višje pragove za vstop, strožje pogoje za ponovni vstop in progresivno obdavčitev.
Pragovi za vstop v sistem so se s 1. januarjem 2026 zvišali. Za samostojne podjetnike, ki so obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se meja zvišuje s 60.000 na 120.000 evrov letnih prihodkov. Za popoldanske normirance s 30.000 na 50.000 evrov. Za kmečka gospodinjstva velja meja 120.000 evrov na nosilca.
| Spremembe pragov za normirance 2024–2026 | |||
|---|---|---|---|
| Kategorija | Do 2024 | 2025 | Od 2026 |
| Polni s.p. | 100.000 € | 60.000 € | 120.000 € |
| Popoldanski s.p. | 50.000 € | 30.000 € | 50.000 € |
| Kmečko gospodinjstvo | 100.000 € | 60.000 € | 120.000 € |
| Vir: ZDoh-2, ZDoh-2AB, ZPZR | Lider.si | ||
Sprememba je odgovor na kritike, ki so sledile decembrski noveli zakona o dohodnini (ZDoh-2AB). Ta je konec leta 2024 meje drastično znižala, in sicer s 100.000 na 60.000 evrov za polne normirance ter s 50.000 na 30.000 evrov za popoldanske. Podjetniki in obrtniki so novelo označili za odvračujočo in administrativno obremenjujočo.
Novi zakon zaostruje pogoje za ponovni vstop v sistem. Zavezanec, ki iz sistema izstopi ali preneha opravljati dejavnost po 1. januarju 2026, bo moral počakati več kot pet davčnih let, preden bo lahko ponovno priglasil normirane odhodke. Leto prenehanja se v ta rok ne šteje. Podjetniki, ki so iz sistema izstopili pred letom 2026, te omejitve nimajo.
Sprememba zadeva tudi način izračunavanja povprečja prihodkov za izstop iz sistema. Po novem se v dveletno povprečje všteva tudi predhodno leto, v katerem zavezanec še ni posloval, prihodki pa se v tem primeru štejejo kot nič. Podjetnik, ki je dejavnost odprl junija 2025 in v tem letu ustvaril 110.000 evrov prihodkov, bo moral iz sistema izstopiti že za leto 2026, čeprav bi po prejšnji ureditvi še lahko ostal.
Doslej so normiranci plačevali dohodnino po enotni 20-odstotni stopnji, zdaj pa se uvaja progresivna lestvica. Za polne normirance znaša stopnja 20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov, nad to mejo pa 35 odstotkov. Za popoldanske normirance je prvi razred omejen na 33.000 evrov davčne osnove.
Višina priznanih normiranih odhodkov ostaja nespremenjena. Polnim normirancem se prizna 80 odstotkov do 60.000 evrov prihodkov, nad to mejo nič. Popoldanskim se prizna 80 odstotkov do 12.500 evrov, 40 odstotkov med 12.500 in 30.000 evri, nad tem nič.
| Primerjava obdavčitve normirancev 2026 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Prihodki | Polni s.p. | ETR | Popoldanski | ETR |
| 50.000 € | 2.000 € | 4 % | 6.600 € | 13,2 % |
| 100.000 € | 10.400 € | 10,4 % | 24.100 € | 24,1 % |
| 130.000 € | 17.900 € | 13,8 % | – | – |
| ETR = efektivna davčna stopnja | Vir: ZPZR, izračun Lider.si | Lider.si | |||
Kako deluje progresija, pokaže primer. Polni normiranec s 50.000 evri letnih prihodkov bo plačal 2.000 evrov dohodnine; efektivna stopnja znaša štiri odstotke. Pri 100.000 evrih prihodkov bo davek znašal 10.400 evrov oziroma 10,4 odstotka. Pri 130.000 evrih pa bo obveznost dosegla 17.900 evrov.
Pri popoldanskih normirancih je obremenitev občutno višja. Pri 50.000 evrih prihodkov bo davek znašal 6.600 evrov oziroma 13,2 odstotka. Pri 100.000 evrih prihodkov, ki sicer presegajo prag za vstop v sistem, bi davek dosegel 24.100 evrov oziroma 24,1 odstotka.
Vlada je spremembe utemeljila s preprečevanjem zlorab in bolj sorazmernim obdavčevanjem. Po podatkih Fursa je bilo leta 2024 v Sloveniji registriranih 90.380 normirancev, skoraj 60 odstotkov vseh samostojnih podjetnikov. Višji pragovi pomenijo olajšanje, a pogosti zakonodajni posegi otežujejo dolgoročno načrtovanje. Kot je Lider.si že pisal, se je število izbrisanih s.p. v dveh letih povečalo za 42 odstotkov, s 12.507 leta 2022 na 17.711 leta 2024, kažejo podatki bonitetne hiše CompanyWall. Tisti, ki zapirajo dejavnost, ne prehajajo v d.o.o., temveč poslovanje preprosto končujejo.
