Mercedes praznuje 140 let, a nad Stuttgartom se zbirajo kitajski oblaki

Konec januarja so v stuttgartskem muzeju Mercedes-Benz odprli steklenico šampanjca. Točno 140 let je minilo, odkar je Carl Benz patentiral svoje “vozilo z bencinskim motorjem” in s tem uradno zagnal avtomobilsko dobo. Ob tej priložnosti so svetu predstavili prenovljeni razred S, napovedali več kot 40 novih modelov v naslednjih dveh letih in poslali tri limuzine na jubilejno vožnjo po šestih celinah. Praznovanje je bilo veličastno, številke v ozadju pa precej manj.

Mercedes-Benz Group je v letu 2024 ustvaril 145,6 milijarde evrov prihodkov, 4,5 odstotka manj kot leto prej. Čisti dobiček je padel za 28 odstotkov na 10,4 milijarde evrov, operativni dobiček (EBIT) pa se je skrčil za skoraj tretjino. V prvi polovici leta 2025 so se prihodki zmanjšali za nadaljnjih 8,6 odstotka, dobiček se je prepolovil. V tretjem četrtletju 2025 je bila prodaja na Kitajskem nižja za 27 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leto prej, kar je po poročanju Bloomberga najslabši rezultat od leta 2016. Kitajski kupci vse pogosteje namesto razredov S in Maybach izbirajo domače znamke.

Družba je februarja 2025 napovedala program “Next Level Performance”, ki predvideva znižanje proizvodnih stroškov za deset odstotkov do leta 2027 in prihranke v višini pet milijard evrov v treh letih. Do oktobra 2025 je že okoli 4.000 zaposlenih sprejelo odpravnino in prostovoljno zapustilo podjetje. Po poročanju nemškega Handelsblatta je podjetje ponudbe za odhod poslalo 40.000 zaposlenim izven proizvodnje. Višji vodja s 30 leti staža in mesečno plačo 9.000 evrov je lahko prejel odpravnino v višini pol milijona evrov.

Zgodba Mercedesa ni osamljen primer. Nemška avtomobilska industrija doživlja najglobljo strukturno krizo po drugi svetovni vojni. Volkswagen ukinja 35.000 delovnih mest do konca desetletja, Audi zmanjšuje zaposlene za 7.500, Bosch odpušča 13.000 ljudi v mobilnostni diviziji, Ford je zaprl proizvodnjo v Saarlouisu. Po podatkih nemškega avtomobilskega združenja VDA je panoga v zadnjih dveh letih izgubila več kot 55.000 delovnih mest. Marcel Fratzscher, predsednik berlinskega inštituta DIW, je za Bloomberg ocenil, da gre šele za začetek obsežnega industrijskega prestrukturiranja.

Večino teh težav poganja ena sila, in to je kitajska konkurenca. V prvi polovici leta 2025 so kitajske avtomobilske znamke na evropskem trgu skoraj podvojile prodajo in dosegle rekordnih 5,1 odstotka tržnega deleža, kot je pokazala analiza Jato Dynamics. Mercedes je imel v istem obdobju 5,2 odstotka, v juniju pa so ga kitajski proizvajalci skupaj že prehiteli. BYD, ki je v Evropi v prvi polovici leta 2025 povečal registracije za 311 odstotkov, je skupaj s konkurenti iz Cheryja, Leapmotorja in Xpenga spremenil evropsko avtomobilsko pokrajino hitreje, kot so v Stuttgartu pričakovali.

Do konca leta 2025 so evropski kupci po podatkih analitikov kupili skoraj 187.000 vozil BYD, štirikrat več kot leto prej. SAIC s svojo znamko MG je prodal več kot 307.000 avtomobilov, Chery pa je prodajo povečal za sedemkrat. V decembru 2025 so Evropejci prvič v enem mesecu kupili več kot 100.000 kitajskih avtomobilov, tržni delež pa se je približal desetim odstotkom. Kitajske znamke so v segmentu elektrificiranih vozil do konca leta 2025 po analizi Bloomberga držale 11 odstotkov trga, skoraj eden od sedmih elektrificiranih avtomobilov, prodanih v Evropi, pa je bil izdelan na Kitajskem.

Nič ne kaže, da se bo val umiril. BYD namerava letos v tujino poslati 1,3 milijona vozil, 24 odstotkov več kot lani, podpredsednica družbe Stella Li pa je za britanski Autocar napovedala, da podjetje načrtuje v prihodnjih letih v Evropo vložiti do 20 milijard dolarjev. Na Madžarskem že gradijo tovarno z letno zmogljivostjo 300.000 vozil. Še bolj pa utegne nemške proizvajalce premijskega segmenta zaboleti novica, da BYD v Evropo prinaša svojo luksuzno znamko Yangwang, ki neposredno cilja na Porsche, Bentley in Mercedes. Terenec U8, ki zna plavati po vodi, in supersportnik U9 z 960 kilovati moči naj bi na evropske ceste prišla predvidoma letos. Roberto Vavassori, predsednik italijanskega industrijskega združenja Anfia in vodilni direktor pri Brembu, je za Bloomberg opozoril, da brez nujnih ukrepov evropska industrija ne bo nadomestila več kot 110.000 delovnih mest, izgubljenih v zadnjem letu in pol. “Gre za vprašanje preživetja naše industrije,” je dejal.

Tako Mercedes praznuje 140 let avtomobila s svojo največjo produktno ofenzivo v zgodovini, obenem pa izvaja največji program odpuščanja, kar jih je podjetje kdaj videlo. Na eni strani muzejska turneja po 140 lokacijah in omejena kolekcija superg v sodelovanju z Adidasom. Na drugi strani letni prihodki, ki padajo tretje leto zapored, in kitajski tekmeci, ki kopičijo tržne deleže s hitrostjo, ki jo Stuttgart ni predvidel. Kaj bo Mercedes slavil za 150. rojstni dan, je zato vprašanje, ki si ga v Stuttgartu verjetno še nihče ne želi postaviti na glas.