Evropska unija je vse bližje podpisu dolgoletnega prostotrgovinskega dogovora s južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Uruguay in Paragvaj. Trenutno se pogajanja in politični dogovori končujejo v zadnjih tednih, kar je po navedbah Evropske komisije “na pravi poti” za sklenitev sporazuma v bližnji prihodnosti.
Ta dogovor je eden največjih trgovinskih projektov, ki jih EU vodi že več kot dve desetletji in bi, če bo ratificiran, ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu.
Več kot le trgovina
Sporazum med EU in Mercosurjem ni zgolj znižanje carin. Evropska komisija na svojih uradnih straneh poudarja, da dogovor prinaša:
- nižanje tarif in necarinskih ovir na blago in storitve,
- boljše in predvidljivejše pravne okvirje za trgovino in investicije,
- zaščito geografskih označb EU-izdelkov, da se prepreči njihova posnemanja.
Poleg tega naj bi sporazum prinesel lažji izvoz za evropske kmete in proizvajalce hrane, s tem pa tudi večjo izvozno konkurenčnost na Mercosur trgih.
To je ključen del strategije Komisije, ki si prizadeva povezovati evropska podjetja z rastočimi trgi zunaj EU in zmanjšati odvisnost trgov od posameznih regij.
Kaj bi dogovor pomenil za kmetijstvo v EU?
Dogovor z Mercosurjem predvideva postopno odpravo carin za številne izdelke, vključno z agroživili. To pomeni, da bi lahko južnoameriški proizvajalci mesa, perutnine in sladkorja prodajali več svojih izdelkov v EU po nižjih dajatvah, pri čemer pa bi veljale kvote in zaščitni ukrepi za občutljive proizvodnje.
Na drugi strani pa bi evropski proizvajalci olja, vina, čokolade in mlečnih izdelkov dobili dostop do trgov Mercosur brez nekaterih visokih carin, kar bi za nekatere branže pomenilo gospodarsko priložnost.
Evropska komisija dodaja, da sporazum ohranja stroge standarde EU o varnosti hrane, zdravju rastlin in dobrobiti živali, kar pomeni, da proizvodi iz področja Mercosurja ne bodo avtomatično izpuščeni iz teh zahtev. To je izpostavljeno kot zaščitni element znotraj sporazuma.
Odpornost in odpor
Kljub prizadevanjem Komisije imajo članice EU različno mnenje glede podpore sporazumu. Nekatere, kot so Nemčija in Španija, vidijo priložnosti za izvoznike in industrijo, druge pa so izrazile dvome.
Francija si je npr. prizadevala za odlog glasovanja o sporazumu, saj meni, da pogoji za odobritev še niso izpolnjeni, predvsem zaradi zaščite kmetijskega sektorja.
Temu pritrjujejo tudi protesti in skrbi domačih kmetov v različnih državah EU, ki opozarjajo na tveganje, da bi cenejši uvoz iz Latinske Amerike ogrozil lokalno pridelavo.
V Franciji so zaradi nasprotovanja sporazumu celo napovedali strožje kontrole uvoženih živil, da bi zaščitili lokalne standarde in preprečili neenako konkurenčno okolje.
Slovenija, EU in Mercosur
Čeprav je dogovor skoraj sklenjen, Slovenija še ni jasno potrdila svojega stališča. O tem se še razpravlja na domači politični sceni, ob tem pa zagovorniki bolj zaščitniških pristopov izpostavljajo tveganja za slovensko kmetijstvo, standarde in prehransko suverenost.
Državni svet je že naslovil pobudo, da bi Slovenija pri uveljavitvi sporazuma zagotovila zaščito domačih proizvajalcev in pravil, ki ščitijo okolje in zdravje.
Sporazum je bil formalno dogovorjen decembra 2024, vendar mora zdaj prestati notranje postopke ratifikacije v EU, kar vključuje soglasje držav članic in potrditev Evropskega parlamenta, preden lahko začne veljati.
Evropska komisija izraža optimizem, da je EU na pravi poti za podpis sporazuma v bližnji prihodnosti, vendar je jasno, da se bodo debate in odločitve nadaljevale tudi v januarju.
Na uradni strani Evropske komisije o sporazumu piše, da je cilj dogovora okrepiti bilateralno trgovino in naložbe med EU in Mercosur, zmanjšati ovire za mala in srednja podjetja ter izboljšati predvidljivost tržnih pogojev. Komisija ponuja tudi dostop do uradnih besedil in analitičnih dokumentov, ki pojasnjujejo posamezne elemente sporazuma.
Celoten sporazum, vključno s trenutno različico interim Trade Agreement (iTA) in predlogom odločitev za podpis, je tudi uradno objavljen kot del transparentne politike Komisije.
Sporazum EU-Mercosur je eden najobsežnejših prostotrgovinskih projektov, ki jih Evropska unija vodi že desetletja. Čeprav po eni strani prinaša trgovinske priložnosti in nižje ovire za izvoznike, pa se sooča z izrazitim odporom kmetijskih organizacij in nekaterih držav članic EU.
Preberite več:
Vprašanja o kmetijski konkurenčnosti, standardih kakovosti in zaščiti lokalnih proizvajalcev bodo še naprej zaznamovala razprave pred podpisom in ratifikacijo sporazuma, ki lahko vpliva na strategijo evropske trgovinske politike v prihodnjih letih.
