Merz bi ukinil osemurni delovnik, Slovenija starejšim ponuja krajšega

Nemški kancler Friedrich Merz je v sredo napovedal, da bi ukinil zakon o delovnem času. Govoril je pred gospodarstveniki v Halleu, ki so mu zaploskali. Koalicija CDU/CSU in SPD medtem ni izvedla niti reforme, ki jo je sama zapisala v koalicijsko pogodbo. V Sloveniji z januarjem velja ukrep 80/90/100, ki delavcem nad 58 let omogoča delo s krajšim časom ob ohranjenih pokojninskih prispevkih. Nemčija razpravlja o daljšem delovniku, Slovenija ga krajša..

Na novoletnem sprejemu Industrijsko-trgovinske zbornice je kancler v šaljivem tonu dodal, da se zakona v dvorani verjetno nihče ne drži. Poslovneži so se zasmejali. Sindikati ne.

Handelsblatt je dan pozneje zapisal, da Merz pogosto pravilno ugotovi, kje je težava. Birokracija res duši podjetja, Nemci res delajo manj ur kot večina Evrope. A koalicija CDU/CSU in SPD od maja lani ni izvedla niti reforme, ki jo je sama zapisala v koalicijsko pogodbo — prehoda z dnevne na tedensko omejitev delovnega časa.

Nemci delajo najmanj v OECD

Po podatkih OECD za leto 2023 povprečni zaposleni v Nemčiji letno opravi 1.335 ur. Najmanj med vsemi članicami. Britanci delajo 1.496 ur, Američani 1.805, Mehičani 2.230.

Manj ur še ni težava, če so produktivne. Te niso. Produktivnost na uro dela v Nemčiji od leta 2009 ne raste. Lani je bila po podatkih ECB 1,7 odstotka nižja kot leto prej.

Merz pravi, da morajo Nemci delati več. A prav v Nemčiji je 45 podjetij šest mesecev preizkušalo štiridnevni teden v programu 4 Day Week Global. 73 odstotkov jih je model obdržalo. Prihodki so zrasli za 36 odstotkov, odpovedi so se zmanjšale za 42. Zaposleni so spali pol ure na teden več.

Kancler teh rezultatov ne omenja. Govori o fleksibilnosti, kar pomeni tedensko mejo 48 ur namesto dnevne omejitve osmih. Torej možnost 12-urnih dni.

Avstrija to že ima

Septembra 2018 je avstrijska vlada pod Sebastianom Kurzem uzakonila 12-urni delovnik in 60-urni teden. Sindikati so napovedovali zdravstveno katastrofo. Do nje ni prišlo.

Šest let pozneje Eurostat kaže, da je Avstrija povprečni delovni teden skrajšala za 1,9 ure. Enako kot Danska. Več kot Nemčija. Zakon je omogočil fleksibilnost, ni pa povečal obremenitve.

Kaj dela Slovenija

Ljubljana ni šla po avstrijski poti. Namesto da bi vsem omogočila daljše dni, je starejšim omogočila krajše.

Od 1. januarja lahko delavci, starejši od 58 let ali s 35 leti delovne dobe, ob soglasju delodajalca delajo 80 odstotkov polnega časa. Plača se zmanjša za deset odstotkov, pokojninski prispevki ostanejo polni. Ljudje naj delajo dlje, a manj intenzivno.

Slovenija je ena redkih držav EU, kjer so se lani delovne ure povečale, za 0,9 odstotka. Povprečni teden ostaja pod 40 urami, produktivnost pa državo uvršča v zgornjo polovico EU.

Hrvaška dela veliko, ustvarja malo

Tik za mejo je drugače. Hrvaška ima po Eurostatu 39,8 ure na teden, med najvišjimi v EU. A BDP na uro dela je le 71 odstotkov povprečja OECD. Lani se je produktivnost zmanjšala za 1,2 odstotka.

Ekonomist hrvaške centralne banke Vedran Šošić opozarja, da statistiko popači nizek delež polovičnih zaposlitev. Dejstvo pa ostaja, Hrvati delajo veliko, ustvarijo manj kot večina EU.

Ure niso merilo

Nizozemci delajo 31,6 ure na teden in sodijo med najproduktivnejše na svetu. Mehičani delajo 42,7 ure, produktivnost pa imajo med najnižjimi v OECD.

Študija Evropske komisije iz 2025 ugotavlja, da polno zaposleni v Evropi delajo približno enako kot v osemdesetih. Povprečje pada, ker več ljudi dela krajši čas.

Merz bo moral izbrati, kaj hoče. Več ur? Daljše dni? Manj birokracije pri razporejanju obstoječih? V Halleu je bilo lahko govoriti. V Berlinu je treba glasovati. Slovenija je že glasovala.