Nemški kancler Friedrich Merz je danes na 62. Münchenski varnostni konferenci (MSC) razglasil konec mednarodnega reda, kot ga poznamo. Toda za geopolitičnim pesimizmom uvodnega nagovora se je skrival drznejši argument: brez konkurenčnega gospodarstva Evropa ne bo mogla obraniti niti svojih vrednot niti svojega ozemlja.
“Red, ki je temeljil na pravilih in mednarodnem pravu, v svoji zlati dobi nikoli ni bil brezhiben. A danes ta red preprosto ne obstaja več,” je dejal Merz pred več kot 60 voditelji držav in vlad v münchenskem hotelu Bayerischer Hof. Konferenca, ki letos poteka pod geslom “Under Destruction”, se je spremenila v doslej najglasnejši evropski poziv h gospodarskim reformam.
Merz je orisal tri sile, ki rušijo dosedanji red. Rusija z agresijo v Ukrajini, Kitajska s sistematičnim izkoriščanjem ekonomskih odvisnosti ter Združene države, ki pod Donaldom Trumpom radikalno preoblikujejo svojo zunanjo in gospodarsko politiko. Za razliko od prejšnjih konferenc, kjer so prevladovale varnostne teme, je kancler oba pola združil v enoten argument: brez gospodarske moči ne bo niti vojaške.
Nemčija, ki je po dveh zaporednih letih recesije leta 2025 dosegla komaj 0,2-odstotno rast BDP, to logiko občuti na lastni koži. Izvoz, ki je bil desetletja motor nemškega gospodarstva, se je znova skrčil. Pritiskajo ameriške carine, dražji evro in vse ostrejša kitajska konkurenca. Predelovalni sektor, nekoč ponos “Made in Germany”, po ocenah German Marshall Funda mesečno izgublja po 10.000 delovnih mest.
Napovedi za 2026 so zmerno optimistične, a daleč od prepričljivih. MDS pričakuje 1,1-odstotno rast, nemška vlada odstotek, Goldman Sachs 1,1 odstotka. Rast bo skoraj v celoti posledica javne porabe, ne organskega okrevanja. Infrastrukturni sklad v vrednosti 500 milijard evrov in obrambni izdatki, ki jih Merz želi dvigniti na pet odstotkov BDP, bodo v proračun vnesli primanjkljaj okrog štirih odstotkov BDP.
Kancler je v Münchnu ponovil gospodarski program, ki ga je tri tedne prej predstavil v Davosu. Nemčija se po njegovih besedah sooča s štirimi strukturnimi ovirami: predragimi energenti, pretiranimi birokratskimi bremeni, previsokimi davki in visokimi stroški dela. Podjetjem je napovedal znižanje davčne obremenitve na okrog 25 odstotkov, pospešeno digitalno preobrazbo in naložbe v podatkovne centre ter umetno inteligenco. “Kdor želi vlagati v prihodnost, bo v Nemčiji našel močnega partnerja,” je ponovil že znano formulo.
Münchenska posebnost pa je bil ostreje zastavljen evropski okvir. Merz je od EU zahteval hitro odstranjevanje ovir na enotnem trgu in rezanje regulatornih bremen, obenem pa zavrnil protekcionistični pristop. Geslo “Buy Europe” po njegovih besedah ni pravi odgovor. Namesto zapiranja trga Evropa potrebuje nove trgovinske sporazume, od že podpisanega dogovora z Mercosurjem do pogajanj z Indijo, Mehiko in Indonezijo. Predsednica Evropske komisije naj bi v prihodnjih tednih v New Delhi postavila temelje za prostotrgovinski sporazum z Indijo.
Kitajska je v kanclerjevem govoru igrala dvojno vlogo. Na eni strani grožnja: sistematično izkorišča odvisnosti drugih in preoblikuje svet v svojo korist, je dejal Merz. Na drugi strani neizogibni partner. Bilateralna trgovina med Nemčijo in Kitajsko je leta 2024 znašala 246,3 milijarde evrov, kar Peking ohranja med najpomembnejšimi gospodarskimi sogovorniki Berlina. Merz se je na obrobju konference sestal s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem, pa tudi z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Srečanje z Rubiem je zgovorno za napetost, v kateri živi evropska gospodarska diplomacija. Še pred prihodom v München je Rubio napovedal, da je “stari svet izginil” in da geopolitika zahteva novo prerazporeditev vlog. Ameriške carine na jeklo, aluminij in avtomobile, skupaj z začasno uveljavljeno 10-odstotno recipročno carino, že pritiskajo na evropske izvoznike. Merz je v Davosu opozoril, da bi nove carine spodkopale same temelje transatlantskih odnosov, v Münchnu pa je bil ton bolj spravljiv. Vance je imel lani prav glede kulturnega prepada med Ameriko in Evropo, je priznal kancler ob aplavzu dvorane, in dodal, da Evropa preprosto ne verjame v carine kot orodje gospodarske politike.
Vojna v Ukrajini medtem ostaja gospodarski dejavnik z veliko začetnico. Merz je bil v odgovorih na vprašanja nenavadno odkrit: konflikt se bo končal šele, ko bo Rusija gospodarsko, morda tudi vojaško, izčrpana. “Temu se bližamo, a še nismo tam,” je dejal. Evropska obrambna industrija, ki jo kancler želi postaviti za enega od stebrov gospodarskega okrevanja, bo morala sprejeti stotine milijard evrov naložb iz obrambnih načrtov posameznih članic.
Konferenca se nadaljuje do nedelje. Jutri bo nagovoril dvorano Zelenski, preostali program pa zapolnjujejo paneli o trgovini, geoekonomiji in tehnološki konkurenčnosti. Doba, ko je bilo mogoče gospodarsko rast ločiti od geopolitičnih tveganj, je mimo. Varnost stane, in račun bo plačalo gospodarstvo.
