Po posvetu z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ostajajo delodajalci in sindikati močno razdeljeni glede predlaganega dviga minimalne plače. Medtem ko gospodarstvo opozarja na dodatne stroške in izgubo konkurenčnosti, sindikati vztrajajo, da mora minimalna plača preseči prag tveganja revščine. Minister pri tem ne popušča.
Mesec poudarja, da minimalna plača ni zgolj ekonomska kategorija, temveč družbeni minimum, ki ločuje revščino od dostojnega dela. “Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan.”
Po njegovih besedah si ne more predstavljati, da bi mandat končal z minimalno plačo, ki bi ostala pod pragom tveganja revščine.
“Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, za moje pojme pomeni izkoriščanje, zato smo podali predlog 1000 evrov neto.”
Delodajalci: dvig je nesorazmeren in stroškovno tvegan
Predlagani dvig minimalne plače na 1000 evrov neto, kar pomeni 113 evrov več kot zdaj, je pri delodajalcih sprožil resne pomisleke. V gospodarstvu poudarjajo, da so pričakovali zgolj redno uskladitev z inflacijo, ne pa administrativnega skoka.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš opozarja na obseg predlaganega posega.
“Zavedamo se rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato smo pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3,0 odstotka. Predlagani nesorazmerni dvig pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Pomeni ponoven administrativen in močno stroškovno obremenjujoč poseg.”
Mesec ob tem pojasnjuje, da je treba ločiti med rastjo bruto minimalne plače in dejanskim stroškom za delodajalce.
“Bruto se bo povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, pa se bo zvišal zgolj za 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače.”
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Blaž Cvar opozarja, da bi bila minimalna plača že danes višja brez dodatnih davčnih bremen.
“Minimalna plača bi že danes znašala vsaj 1000 evrov ali celo več, če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo.”
Ob tem je izpostavil obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo ter opozoril na ohlajanje evropskega gospodarstva.
GZS: vlada je najprej znižala neto, zdaj zahteva popravek
V Gospodarski zbornici Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije opozarjajo, da je trenutna razprava posledica vladnih odločitev iz tega mandata. Glavni izvršni direktor za socialni dialog Mitja Gorenšček meni, da gre za politično zlorabo teme.
“Vlada je v tem mandatu z več zakoni znižala neto minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo.”
Po njegovem mnenju je bil ta razvoj dogodkov predvidljiv.
“Občutek imam, da je bil ta manever nameren, da imajo v predvolilnem času pravo materijo za privabljanje volivcev.”
Sindikati: minimalna plača je zakonski minimum, ne tržna spremenljivka
V sindikatih Meščev predlog podpirajo in poudarjajo, da soglasja glede minimalne plače med socialnimi partnerji v preteklosti nikoli ni bilo. Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek izpostavlja prag tveganja revščine.
“Prag tveganja revščine v Sloveniji znaša 981 evrov. Predlog ministra ta prag presega, kar se nam zdi edino pravilno.”
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko opozarja na obseg delovne revščine.
“V Sloveniji imamo 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas in katerih mesečni neto prejemek je nižji od 981 evrov.”
Ob tem poudarja temeljno vlogo minimalne plače. “Minimalna plača nikoli in nikdar ne sme biti ekonomska kategorija. Minimalna plača je zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino.”
Minimalna plača je za leto 2025 znašala 1278 evrov bruto. Minister Mesec je napovedal, da bo končno odločitev sprejel do konca januarja.
“Moja odločitev bo sledila načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine.”
