Microsoftov črni četrtek izbrisal 300 milijard dolarjev

Delnica Microsofta je v četrtek strmoglavila za deset odstotkov in izbrisala približno 300 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Tehnološki velikan je doživel najhujši trgovalni dan od pandemičnega zloma marca 2020. Vlagatelji so kaznovali upočasnjeno rast oblačne divizije Azure, ki je zrasla za 39 odstotkov namesto pričakovanih 40.

Indeks S&P 500 je sklenil trgovanje pri 6969,01 točke, kar pomeni 0,13-odstotni padec. Nasdaq Composite je izgubil 0,72 odstotka in končal pri 23.685,12 točke. Dow Jones Industrial Average je pridobil 55,96 točke oziroma 0,11 odstotka ter se ustavil pri 49.071,56 točke. Kot poroča CNBC, je S&P 500 dan prej med trgovanjem prvič v zgodovini presegel mejo 7000 točk.

Satya Nadella, prvi mož Microsofta, je v izjavi za javnost trdil, da je podjetje šele na začetku širjenja umetne inteligence. A vlagatelji so se osredotočili na drugačne številke: rekordne kapitalske izdatke v višini 37,5 milijarde dolarjev in napoved nižje operativne marže v prihodnjem četrtletju. Microsoft je prvič razkril, da ima 15 milijonov uporabnikov dodatka Copilot za Microsoft 365, kar predstavlja komaj tri odstotke od 450 milijonov plačanih komercialnih uporabnikov.

Meta Platforms je spisala povsem drugačno zgodbo. Facebookov lastnik je poročal o 24-odstotni medletni rasti prihodkov na 59,89 milijarde dolarjev, dobiček na delnico pa je dosegel 8,88 dolarja. Analitiki so pričakovali 8,20 dolarja. Delnica je poskočila za devet odstotkov. Bank of America je takoj po objavi zvišala ciljno ceno na 885 dolarjev z 810.

Meta je napovedala kapitalske izdatke za leto 2026 med 115 in 135 milijardami dolarjev, skoraj dvakrat več kot lani. A za razliko od Microsofta so trgi to pospremili z aplavzom. Kot ugotavlja Yahoo Finance, Meta že monetizira naložbe v umetno inteligenco: oglaševanje je učinkovitejše, uporabniki preživijo več časa na platformah.

Tesla je poročala o prvem letnem padcu prihodkov v svoji zgodovini. Po podatkih CNBC so prihodki za leto 2025 znašali 94,8 milijarde dolarjev, tri odstotke manj kot leto prej. Čisti dobiček se je v četrtem četrtletju sesul za 61 odstotkov na 840 milijonov dolarjev. Elon Musk je na klicu z analitiki napovedal, da bo Tesla prenehala proizvajati modela S in X ter se preusmerila v robotiko. Delnica je izgubila tri odstotke.

Analitik UBS Joseph Spak je po poročanju Yahoo Finance opozoril, da je delnica Tesle z vrednotenjem nad 250-kratnikom prihodnjih dobičkov zdaj znatno bolj tvegana. Nihče ne ve, kdaj se bodo naložbe v robotaksije in humanoidne robote poplačale, če sploh kdaj.

Po zaprtju rednega trgovanja je Apple objavil rezultate, ki so presegli pričakovanja. Po poročanju CNBC so prihodki v božičnem četrtletju poskočili za 16 odstotkov na rekordnih 143,8 milijarde dolarjev, dobiček na delnico pa je dosegel 2,84 dolarja. Tim Cook je izpostavil izjemno povpraševanje po telefonih iPhone, ki je prineslo rekorde v vseh geografskih regijah. Na Kitajskem so prihodki poskočili za 38 odstotkov na 25,53 milijarde dolarjev. Cook je pojasnil, da je podjetje na celinski Kitajski zabeležilo rekordno število nadgradenj in dvomestno rast pri prehodu uporabnikov od konkurenčnih znamk. Delnica Appla je v podaljšanem trgovanju pridobila dva odstotka.

Evropske borze so trgovanje končale neenotno. Panevropski STOXX 600 je izgubil 0,2 odstotka in sklenil pri 607,14 točke. Kot poroča Reuters, je tehnološki sektor zabeležil 2,8-odstotni padec, najhujšega po aprilu 2025, ko so ameriške carine sprožile razprodajo.

Nemški DAX je padel za dva odstotka. Krivec je SAP, ki je strmoglavil za 16 odstotkov po razočaravajočih četrtletnih rezultatih. Nemška programska družba je po podatkih RTT News poročala o rasti oblačnih prihodkov pod pričakovanji. Najhujši dan za SAP od leta 2020.

Francoski CAC 40 je pridobil 0,06 odstotka, britanski FTSE 100 pa 0,17 odstotka. Švicarski SMI je poskočil za 0,95 odstotka, pri čemer so delnice inženirske družbe ABB pridale 8,5 odstotka po rekordnem četrtletnem pritoku naročil. Deutsche Bank je poročala o najvišjem letnem dobičku od leta 2007, a je delnica kljub temu izgubila 1,2 odstotka. Vlagatelje skrbi preiskava suma pranja denarja.

Ameriška centralna banka je v sredo ohranila ključno obrestno mero v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka. Jerome Powell, predsednik Feda, je na tiskovni konferenci dejal, da gospodarstvo vstopa v leto 2026 na trdnih temeljih. Trgi zdaj pričakujejo največ dve znižanji obrestnih mer letos, najverjetneje junija in decembra. Powellov mandat se izteče maja, predsednik Trump pa naj bi kmalu imenoval naslednika. Po napovednih trgih je favorit Rick Rieder iz družbe BlackRock.

Zlato je v četrtek doseglo rekordnih 5594,82 dolarja za unčo, preden se je ob fiksiranju dobičkov umaknilo pod 5400 dolarjev. Po podatkih Bloomberga je srebro prvič v zgodovini preseglo 120 dolarjev za unčo. UBS je zvišal ciljno ceno zlata na 6200 dolarjev za marec, junij in september. Geopolitične napetosti in negotovost glede neodvisnosti Feda poganjajo beg v varna zatočišča.