Zvišanju minimalne plače mora slediti dvig vseh plač, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS). Če se popravlja zgolj najnižja plača, preostali del plačnega sistema pa ostaja nespremenjen, se porušijo razmerja med delovnimi mesti, izbrišejo razlike v zahtevnosti dela ter razvrednotijo znanje, odgovornost in izkušnje zaposlenih. Posledice takšnega pristopa se po mnenju sindikatov ne kažejo le v občutku krivice, temveč tudi v upadu motivacije in dolgoročni eroziji delovne kulture.
Predsednik ZSSS Andrej Zorko je ob objavi nove višine minimalne plače poudaril, da letošnje zvišanje na 1481,88 evra bruto pomeni nujen popravek za najnižje plačane delavce. V razmerah vztrajne draginje in rasti življenjskih stroškov je bil takšen ukrep po njegovih besedah potreben za ohranjanje vsaj osnovnega življenjskega standarda. Hkrati pa sindikati opozarjajo, da je bil dvig glede na dejanske minimalne življenjske stroške še vedno zmeren in bi lahko bil tudi višji.
Z letošnjim zvišanjem prvič nad pragom revščine
To pomeni, da delo s polnim delovnim časom ne vodi več avtomatično v socialno ogroženost, kar je bilo dolga leta ena od ključnih anomalij slovenskega trga dela. A ta dosežek po mnenju sindikatov ne sme zasenčiti širše slike.
Inflacija in rast cen osnovnih dobrin ne prizadeneta zgolj prejemnikov minimalne plače. Višji stroški hrane, energije in storitev zmanjšujejo kupno moč vseh zaposlenih, zlasti tistih v spodnjem in srednjem delu plačne lestvice. Zaposleni vse večji delež svojih prihodkov porabijo za nujne izdatke, prostora za varčevanje ali izboljšanje življenjskega standarda pa je vse manj. Če plače v tem segmentu stagnirajo, se pritisk prenaša na kakovost življenja in dolgoročno tudi na stabilnost delovne sile.
Nevzdržno socialno in ekonomsko neskladje
V ZSSS opozarjajo, da produktivnost v Sloveniji raste, v številnih panogah pa rastejo tudi dobički. Kljub temu plače pogosto ne sledijo tem trendom. Takšno neskladje po njihovem mnenju ni vzdržno niti socialno niti ekonomsko. Če se ustvarjena vrednost ne deli bolj enakomerno, se poglabljajo razlike, hkrati pa se zmanjšuje zaupanje zaposlenih v pravičnost sistema.
Sindikalna centrala zato delodajalce in njihova združenja poziva k resnemu socialnemu dialogu. Po njihovem prepričanju je le pravično plačano delo lahko temelj višje produktivnosti in dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva. Slabo plačan delavec bo prej ali slej poiskal priložnost drugje, kar povečuje fluktuacijo, pomanjkanje kadra in stroške delodajalcev.
Preberite več:
Na drugi strani delodajalska združenja opozarjajo na breme stroškov dela in pomanjkanje predvidljivosti. Menijo, da je bil dvig minimalne plače prehiter in premalo usklajen, ter opozarjajo na tveganja za poslovno okolje. A razprava, ki se odpira ob letošnjem zvišanju, presega zgolj vprašanje minimalne plače. V ospredje postavlja temeljno dilemo slovenskega plačnega sistema, ali bo rast življenjskih stroškov tudi v prihodnje breme predvsem zaposlenih ali pa bo postala del širšega dogovora o razdelitvi ustvarjene vrednosti.
