Minimalna plača od leta 2016 višja za 87 odstotkov, kupna moč le za 40

Minimalna plača v Sloveniji je od leta 2016 nominalno zrasla za 691 evrov, a 264 evrov od tega prirastka je pojedla inflacija. Kumulativna rast cen življenjskih potrebščin je v tem obdobju po podatkih SURS znašala okrog 33 odstotkov. Od 87-odstotnega nominalnega dviga s 790,73 na 1.481,88 evra bruto tako ostane realna rast kupne moči dobrih 40 odstotkov, torej manj kot polovica naslovne številke.

Da bi prejemnik minimalne plače danes kupil enako kot leta 2016, bi moral zaslužiti 1.055 evrov bruto. Zaslužil bo 1.482 evrov, torej 427 evrov nad inflacijskim pragom, kolikor znaša realni dobiček desetletja.

Med letoma 2016 in 2021 je kupna moč naraščala vztrajno, z realnim pribitkom dobrih 21 odstotkov v petih letih. Nato je posegla energetska kriza. Ko je leta 2022 povprečna letna inflacija poskočila na 8,8 odstotka, je realna kupna moč minimalne plače padla. Nominalni dvig z 1.024 na 1.074 evrov ni pokril podražitev, prejemnik minimalne plače je konec leta 2022 z isto plačilno listo kupil manj kot leto prej. Leta 2023 je 12-odstotnemu nominalnemu dvigu na 1.203 evre nasproti stala 7,4-odstotna inflacija, ki je večino prirastka takoj izničila.

Šele leto 2026 je realno kupno moč dvignilo na nov rekord. Podlaga je bila ponovna ocena minimalnih življenjskih stroškov, ki jo Inštitut za ekonomska raziskovanja izvaja vsakih šest let. Decembra 2025 jih je ocenil na 791 evrov, kar je 124 evrov več kot ob zadnjem izračunu. Ker se ti stroški po zakonu preverjajo tako redko, je formula v vmesnem obdobju visoke inflacije zaostajala za dejanskim gibanjem cen.

Prejemnikov minimalne plače je po ocenah ministrstva za delo več kot 80.000, dvakrat toliko, kot pred desetimi leti, zato učinki dviga segajo daleč prek same plačilne liste. Regres za letni dopust mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače, zimski regres v polovični vrednosti. Strošek delodajalca se je s 1.558 povzpel na 1.735 evrov mesečno.

Kako dolgo bo 40-odstotni realni dobiček zdržal, je odvisno od inflacije v prihodnjih mesecih. Letna inflacija je februarja 2026 znašala 2,8 odstotka z naraščajočim trendom pri stanovanjskih stroških. Če se energetska kriza v Zalivu še zaostri, se lahko inflacijski krog ponovi in od 427 evrov realnega prirastka ne ostane toliko, kot se zdi danes.