Minimalna plača postala ovira pri zaposlovanju?

Photo by Bermix Studio on Unsplash

Britanski časopis The Economist v svoji novembrski analizi očita evropskim vladam, da dvig minimalne plače uporabljajo kot populistično orodje, kar vodi v upad zaposlovanja in slabše delovne pogoje. “Politika minimalne plače je postala groba in neučinkovita metoda prerazporeditve,” piše revija.

Posledice takšnega pristopa so vidne v Španiji, kjer je minimalna plača od leta 2018 narasla za 61 odstotkov – s 736 na 1.184 evrov bruto mesečno v letu 2025. Čeprav danes 2,4 milijona zaposlenih prejema minimalno plačo, produktivnost podjetij že leta stagnira. The Economist navaja, da podjetja na dvig stroškov reagirajo z odpuščanji, krajšanjem delovnega časa ali dvigovanjem cen. Raziskave kažejo, da vsak odstotek dviga minimalne plače za pol odstotka zmanjša zaposlovanje mladih.

Španija 2026: V pogajanjih za novo minimalno

Za leto 2026 Španija načrtuje nov dvig minimalne plače, napovedi pa so si nasprotujoče. Vlada Pedra Sáncheza po ministirici za delo Yolandi Díaz napoveduje “znatno povišanje”, sindikati zahtevajo uskladitev s 60 odstotki povprečne plače, kar bi pomenilo 1.371 evrov bruto mesečno. Strokovnjaki predvidevajo bolj realistično rast 3,5 odstotka, kar bi minimalno plačo dvignilo na okoli 1.225 evrov.

Slovenija 2026: Čaka na inflacijo

Slovenija ima v letu 2025 minimalno plačo 1.277,72 evrov bruto (okoli 930 evrov neto), kar predstavlja dvig 1,9 odstotka. Za leto 2026 odločitev še ni sprejeta – minister Luka Mesec jo mora skleniti do konca januarja 2026. Po zakonu se minimalna plača uskladi z inflacijo, uradni podatek pa pride 30. decembra.

Sindikati, kot so Mladi plus, zahtevajo maksimalno povišanje – do 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Opozarjajo, da minimalni življenjski stroški niso bili ponovno izračunani od leta 2022, ko so znašali 669,83 evrov. Medtem je bila inflacija precej višja, zlasti pri hrani, ki se je podražila za 23,6 odstotka.

Minimalna plača v regiji 2025-2026
Država2025 (bruto)2026 (bruto)Rast %Status
Španija1.184 €~1.225 €*+3,5%V pogajanjih
Slovenija1.277,72 €Ni določenoMin. inflacijaOdločitev jan. 2026
Hrvaška970 €1.050 €+8,25%Uredba sprejeta
Srbija500 € (okt.)550 €+10,1%Napoved
*Ocena strokovnjakov. Sindikati zahtevajo 1.371 €. Podatki za 2024. leto, v evrih.

Hrvaška 2026: Agresivna politika

Hrvaška je za leto 2025 določila minimalno plačo na 970 evrov bruto (okoli 750 evrov neto), kar je dvig za 15,48 odstotka glede na predhodno leto. Za leto 2026 je že sprejeta uredba, ki predvideva minimalno plačo 1.050 evrov bruto – povišanje za 80 evrov oziroma 8,25 odstotka. Vlada je sprejela tudi kompenzacijske ukrepe, zato bo Hrvaški zavod za zaposlovanje prvih nekaj mesecev leta 2026 razliko nadomestil delodajalcem.

Načrt vlade je, da minimalna plača do leta 2028 doseže 1.250 evrov bruto. Od leta 2016, ko je minimalna plača znašala 414 evrov, do leta 2026, ko bo znašala 1.050 evrov, je rast dramatična.

Kumulativna rast minimalne plače (izhodiščno leto → 2026)
DržavaIzhodiščno letoZnesek (bruto)2026 (bruto)Skupna rast
Španija2018736 €~1.225 €+66%
Hrvaška2016414 €1.050 €+154%
Srbija2024 (jan.)401 €550 €+37% (12 mesecev)
Primerjava rasti od začetka obdobja povečevanja do načrtovane vrednosti za 2026. Vir: nacionalna ministrstva za delo.

Srbija 2026: Najbolj agresivna v regiji

Srbija ima najbolj agresivno politiko dviga minimalne plače v regiji. Minimalna plača je januarja 2025 znašala 53.592 dinarjev (457 evrov), dvignjena za 13,7 odstotka. Že oktobra 2025 je prišlo do nove rasti na 58.630 dinarjev (okoli 500 evrov), kar je dvig za 9,4 odstotka. Za januar 2026 je napovedano novo povišanje za 10,1 odstotka, s čimer bi minimalna plača dosegla 550 evrov.

To pomeni kumulativno rast za 37 odstotkov v samo 12 mesecih, kar v Srbiji nima precedensa. Minister za finance Siniša Mali je izjavil: “Za 12 mesecev toliko povišanja še ni bilo.” Po programu “Srbija 2027” je cilj, da minimalna plača do leta 2028 doseže 650 evrov.

Alternative: Davčne olajšave namesto populizma

The Economist zaključuje, da bi učinkovitejša alternativa bile davčne olajšave za zaposlene z najnižjimi plačami, namesto forsiranja minimalne plače. Problem je, da so davčne olajšave proračunsko vidne in zahtevajo transparentnost, medtem ko lahko delodajalci stroške višjih plač “skrijejo” z odpuščanji ali dvigovanjem cen. Zato vlade raje izberejo popularni ukrep dviga minimalne plače, čeprav so lahko ekonomski učinki škodljivi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji