Na otvoritvi 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić poudarila, da je ključno, da se slovensko kmetijstvo prilagodi številnim izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe, pandemije in spreminjajoče se geopolitične razmere. Izpostavila je tudi potrebo po uvajanju digitalizacije in sodobnih tehnologij, ki bodo kmetijstvu pomagale ostati inovativno in prilagodljivo.
Ministrica je poudarila, da se spreminja tudi odnos družbe do kmetov, vse več ljudi se zaveda pomena kakovostne slovenske hrane in spoštuje delo kmetov, ki so temelj prehranske varnosti države. “Zaščita kmetijskih zemljišč – naših ‘tovarn hrane’ – je ključna, saj tam nastajajo pridelki za prebivalce Slovenije,” je dejala Čalušić.
V zadnjem mandatu so sprejeli pomemben paket zakonov, ki dajejo pravno podlago za trajno in odporno kmetijstvo. Posebno poudarjajo transparentnost postopkov in vključevanje vseh deležnikov – od kmetov do potrošnikov.
Na sejmu, kjer je letos država partnerica Srbija, se je ministrica srečala s kolegom Draganom Glamočićem. Pogovor sta namenila krepitvi sodelovanja na področju kmetijstva in izmenjavi znanj, ki podpirajo razvoj podeželja in uskladitev s pravnimi okviri EU.
Podeželski turizem kot ključni dejavnik razvoja
Na sejmu je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pripravila okroglo mizo o razvoju podeželskega turizma, ki združuje predstavnike kmetijstva in turizma. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je poudaril, da brez živih in aktivnih kmetij ni razvoja podeželskega turizma, saj prav te ohranjajo kulturno krajino in omogočajo avtentična doživetja za obiskovalce.
Predsednica Zveze turističnih kmetij Slovenije Urška Topolšek Planinšek je opozorila na birokratske ovire in omejitve, ki otežujejo delo kmetov, ki pogosto delajo le z družinskimi člani. Zato si prizadevajo za poenostavitev postopkov, večjo podporo in jasnejšo zakonodajo, ki spodbuja kakovostna, ne pa poceni ponudba.
Predsednik Kmečke zveze Trst Franc Fabec je predstavil italijanske izkušnje z avtentičnimi ponudbami, kot so tradicionalni “osmica” turizmi, ki ustvarjajo dolgotrajne vtise in konkurenčne prednosti. Geografinja Irma Potočnik Slavič je izpostavila pomen koordinacije različnih turističnih ponudnikov ter skupnih zgodbah, ki temeljijo na lokalni specifičnosti.
Preberite več:
Razprava se je zaključila z ugotovitvijo, da slovenske turistične kmetije čakajo pomembne priložnosti in izzivi – od pomanjkanja delovne sile do potrebnih vlaganj. Prihodnost bo odvisna od učinkovite nacionalne strategije, sodelovanja in izkoriščanja finančnih virov.
