Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je z obširnim in vsebinsko zelo natančnim odzivom lotilo javnega pisma organizacij, ki opozarjajo na nizko stopnjo samooskrbe Slovenije z rastlinsko hrano. Odgovor ministrstva jasno kaže, da vprašanje samooskrbe ne obravnavajo kot enkratno politično temo, temveč kot dolgoročen sistemski izziv, ki zahteva kombinacijo zakonodajnih, finančnih, prostorskih in promocijskih ukrepov.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da je prehranska samooskrba ena osrednjih prioritet aktualne vlade in rdeča nit njihovega delovanja od začetka mandata. Prav zato so pripravili obsežen zakonodajni sveženj, s katerim so, kot navajajo, prvič v zgodovini celostno naslovili prehranski sistem kot vprašanje nacionalne varnosti in suverenosti.
Ključno vlogo ima prenovljen zakon o kmetijstvu
Ta kmetijstvu odpira vrata v digitalno in tehnološko posodobitev ter ga hkrati prilagaja podnebnim spremembam. Digitalizacija postopkov naj bi razbremenila pridelovalce administrativnih obveznosti, več pozornosti pa se namenja trajnostni pridelavi in inovacijam, ki so nujne za privabljanje mlajših generacij v sektor.
Poseben poudarek ministrstvo namenja varovanju kmetijskih zemljišč. S spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih so trajno omejili pozidavo najboljših zemljišč ter poenostavili postopke za gradnjo rastlinjakov in namakalnih sistemov, ki so, zlasti pri zelenjavi in sadju, eden ključnih pogojev za večjo samooskrbo. Ob tem priznavajo, da so naravne danosti Slovenije zahtevnejše kot v nekaterih drugih državah, zato brez aktivne vloge države ciljev ni mogoče doseči.
Pomemben del strategije so lokalne prehranske verige
Ministrstvo izpostavlja, da brez stabilnega odkupa in dostojnih cen pridelovalci ne morejo dolgoročno vztrajati. Z Zakonom o hrani so zato uvedli prepoznavno označevanje slovenskega porekla ter okrepili zahteve po lokalni in trajnostni hrani v javnih zavodih, kjer so med uporabniki tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva.
Na področju rastlinske pridelave so bili leta 2025 uvedeni tudi novi finančni instrumenti. Med njimi izstopajo proizvodno vezana neposredna plačila za zelenjadnice ter vezana dohodkovna podpora, namenjena skupnemu nastopu na trgu in kratkim dobavnim verigam, zlasti za oskrbo javnih ustanov. Hkrati ministrstvo intenzivno vlaga v namakalne sisteme, protipozebno zaščito in trajne nasade, saj podnebne spremembe (pozebe, suše in neurja) vse bolj krojijo pridelovalne pogoje.
Odziv ministrstva se dotika tudi dobrobiti živali
Z novelo zakona o zaščiti živali so prepovedali rejo kokoši v kletkah ter kastracijo pujskov brez ustrezne protibolečinske zaščite, hkrati pa usmerjajo investicije izključno v nadstandardne hleve. Po njihovih navedbah to ni ovira za razvoj, temveč dolgoročna naložba v kakovost in dodano vrednost.
Celoten pristop je umeščen v nastajajoči strateški dokument Vizija 2040, ki bo določil dolgoročne usmeritve slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema. Ministrstvo poudarja, da so bili v proces vključeni tudi podpisniki javnega pisma, kar razumejo kot signal, da se zavedanje o pomenu prehranske varnosti v družbi krepi.
Preberite več:
V zaključku ministrstvo priznava, da nizka stopnja samooskrbe z rastlinsko hrano ni težava, ki bi jo bilo mogoče rešiti čez noč. Gre za posledico desetletij različnih politik in strukturnih omejitev. A hkrati poudarjajo, da je smer jasna: več lokalne, kakovostne in trajnostno pridelane hrane, odpornejše kmetijstvo ter prehranski sistem, ki bo kos podnebnim, okoljskim in geopolitičnim izzivom prihodnjih desetletij.
